Salasi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Galci
Salasi
Ljudstva v Cisalpski Galiji
Skupno število pripadnikov
ni znano
Regije z večjim številom pripadnikov
vsaj so 4. stoletja n. št. dolina reke Dora Baltea, zdaj
Zastava Italije Italija
Jeziki
galščina
Religija
poganstvo
Sorodne etnične skupine
Galci, Kelti

Salasi so bili galsko pleme, v železni in rimski dobi naseljeno v gornjem delu doline reke Dora Baltea blizu sedanje Doline Aoste.

Ime[uredi | uredi kodo]

Polibij (2. stoletje pr. n. št.) in Strabon (zgodnje 1. stoletje pr. n. št.)[1] jih omenja kot dià Salassō̃n (διὰ Σαλασσῶν), Livij (pozno 1. stoletje pr. n. št.)[2] kot Salassi, Plinij (1. stoletje n. št.)[3] kot Salassos, Ptolemaj (2. stoletje n. št.)[4] kot Salasíon (Σαλασίον) in Apijan (2. stoletje n. št.)[5][6] kot Salassi.

Njihovo izvirno etnično ime ostaja nejasno. Če je keltsko, bi lahko izhajalo iz korena sal-, ki ima več možnih razlag, odvisnih od tvorjenja besede.[6]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Salasi so živeli v gornji dolini reke Dora Baltea, od koder so nadzirali alpska prelaza Mali in Veliki Sveti Bernard, pobirali cestnino in posedovali rudnike zlata in železa.[7][8] Severno od njih so živeli Veragri, južno Jemeri in Tavrini, vzhodno Leponti, Montunati in Votodroni in zahodno Akitavoni.[9] Po mnenju Katona Starejšega so spadali med Tavriske.[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 143 pr. n. št. je Salase podjarmila Klavdijeva rimska vojska.[7] Rimska republika je prevzela bogata nahajališča zlata in okoli leta 100 pr. n. št. v Eporediji ustanovila svojo kolonijo, da bi prevzela nadzor nad Salasi in alpsko potjo v dolino Pada.[8]

Odnosi Salasov z Rimljani niso bili vedno mirni. Strabon omenja, da so Salasi izropali zakladnico Julija Cezarja in metali kamenje na njegove legije, ker so utrjevale ceste in gradile mostove.[10] Leta 35 ali 34 pr. n. št. so se Rimljani ponovno odpravili na pohod proti Salasom. Pohod pod poveljstvom Antistija Veta[11] ali Marka Valerija Mesala Korvina[12] se je začel iz doline reke Isère.

V zadnjem desetletju svoje svobode so bili Salasi in nekaj drugih plemen, podjarmljenih po letu 14 pr. n. št., skoraj edina skupina v sredozemskem bazenu, ki ni bila pod rimsko oblastjo. Po bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št. se je rimski svet združil pod enim samim vladarjem, cesarjem Avgustom, ki je zbral rimske sile proti preostalim upornim ljudstvom.[13]

Salase je dokončno porazil Avl Terencij Varo Murena leta 25 pr. n. št. in naslednje leto ustanovil kolonijo Augusta Praetoria (sedanja Aosta) s 3.000 naseljenci.[8] Strabon omenja, da je bilo ubitih 2.000 Salasov, vse preživele, okoli 40.000 mož, žena in otrok, pa so Rimljani odpeljali v Eporedijo in prodali v suženjstvo. Nekaj Salasov je kljub temu preživelo. Napis, ki so ga odkrili blizu zahodnih vrat Augustae Praetoriae Salassorum, so "Salasi, ki so se že na samem začetku pridružili koloniji", leta 23 pr. n. št. posvetili cesarju Avgustu.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Polybius. Historíai, 34:10:18; Strabo. Geōgraphiká, 4:6:5.
  2. ↑ Livy. Ab Urbe Condita Libri, 5:35:2.
  3. ↑ Pliny. Naturalis Historia, 3:134.
  4. ↑ Ptolemy. Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, 3:1:10.
  5. ↑ Appian. Illyr., 17.
  6. ↑ 6,0 6,1 Falileyev 2010, s.v. Salassi.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Graßl 2006.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Salway & Potter 2016.
  9. ↑ Talbert 2000, Map 18: Augustonemetum-Vindonissa, Map 39: Mediolanum.
  10. ↑ Strabo- Geography 4.6.7.
  11. ↑ Rivet 1988, str. 78.
  12. ↑ Syme R. The Augustan Aristocracy. OUP 1989. str. 204-205.
  13. ↑ 13,0 13,1 "Roman Italy in the North: II—-Aosta". The Nation. New York. 8. avgust 1907. Pridobljeno 22. aprila 2016.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Falileyev, Alexander (2010). Dictionary of Continental Celtic Place-names: A Celtic Companion to the Barrington Atlas of the Greek and Roman World. CMCS. ISBN 978-0955718236.
  • Graßl, Herbert (2006). »Salassi«. Brill's New Pauly. doi:10.1163/1574-9347_bnp_e1027950.
  • Salway, Peter; Potter, T. W. (2016). »Salassi«. Oxford Research Encyclopedia of Classics. doi:10.1093/acrefore/9780199381135.013.5669. ISBN 9780199381135.
  • Rivet, A. L. F. (1988). Gallia Narbonensis: With a Chapter on Alpes Maritimae : Southern France in Roman Times. Batsford. ISBN 978-0-7134-5860-2.
  • Talbert, Richard J. A. (2000). Barrington Atlas of the Greek and Roman World. Princeton University Press. ISBN 978-0691031699.

Viri[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Salasi&oldid=5766046«