Saint-Lizier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 43° 00' 10" severne širine, 1° 08’ 15" vzhodne dolžine

Občina Saint-Lizier
Mestna hiša, Saint-Lizier

Grb
Saint-Lizier is located in Francije
Saint-Lizier
Saint-Lizier
Lega
Zemljepisna dolžina: 1.1375
Zemljepisna širina: 43.0027777778
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Ariège
Okrožje: Saint-Girons
Kanton: Saint-Lizier
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Saint-Girons
Župan: Étienne Dedieu
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 368 m–578 m
(povpr. 484 m)
Površina kopnega:¹ 9,01 km²
Prebivalstvo
(2006)
1.477
 - gostota: (2006) 164/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 09268/ 09190:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saint-Lizier (okcitansko Sent Líser) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Ariège regije Jug-Pireneji. Leta 2006 je naselje imelo 1.477 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži v pokrajini Languedoc ob vznožju Pirenejev ob reki Salat, 2 km severno od Saint-Gironsa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Saint-Lizier je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine La Bastide-du-Salat, Betchat, Caumont, Cazavet, Gajan, Lacave, Mauvezin-de-Prat, Mercenac, Montesquieu-Avantès, Montgauch, Montjoie-en-Couserans, Prat-Bonrepaux, Lorp-Sentaraille, Taurignan-Castet in Taurignan-Vieux s 6.929 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Saint-Girons.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala Saint-Lizier
  • Saint-Lizier je imenovan po škofu sv. Liceriusu, rojenemu na ozemlju sedanje Španije († 548). Nekdanja galo-rimska naselbina je postala sedež škofije že v 6. stoletju,
    • nekdanja romanska kokatedrala Saint-Lizier s samostanom, posvečena leta 1117, sedež škofov Couseransa (ob zgodovinskem sporu med provinco Couserans in škofi); škofija je bila ukinjena s konkordatom leta 1801.
    • nekdanja kokatedrala Notre-Dame de la Sède s škofijsko palačo iz 17. stoletja, muzej.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]