Saint-Germain-en-Laye

Panorama ozemlja Saint-Germaine-en-Laye

Saint-Germain-en-Laye
Občina
Lega
48°53′47″N 2°5′26″E
Država	Francija
Regija	Île-de-France
Departma	Yvelines
Okrožje	Saint-Germain-en-Laye
Kanton	Saint-Germain-en-Laye-Jug Saint-Germain-en-Laye-Sever
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Emmanuel Lamy
Površina 1	51,94 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2019)	44.806
• Gostota	860 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	78551 /78100
Nadmorska višina	22–107 m (povp. 78 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Cerkev sv. Germaina

bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye

Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines. Leta 1999 je naselje imelo 38.423 prebivalcev.

Geografija

Naselje leži v zahodnem predmestju Pariza ob širokem okljuku reke Sene, od središča Pariza oddaljeno 19 km.

Administracija

Lega okrožja v regiji/departmaju

Saint-Germain-en-Laye je sedež dveh kantonov:

• Kanton Saint-Germain-en-Laye-Jug (del občine Saint-Germain-en-Laye, občini Aigremont, Chambourcy: 26.400 prebivalcev),
• Kanton Saint-Germain-en-Laye-Sever (del občine Saint-Germain-en-Laye, občina Achères: 36.915 prebivalcev).

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Andrésy, La Celle-Saint-Cloud, Chatou, Conflans-Sainte-Honorine, Houilles, Maisons-Laffitte, Marly-le-Roi, Pecq, Poissy-Jug/Sever, Saint-Nom-la-Bretèche, Sartrouville, Triel-sur-Seine in Vésinet s 528.320 prebivalci.

Zgodovina

Saint-Germain-en-Laye je bil ustanovljen leta 1020 ob ustanovitvi samostana na mestu sedanje cerkve sv. Germaina.

Pred francosko revolucijo je bil njegov dvorec Château de Saint-Germain prebivališče številnih francoskih monarhov. Stari grad je bil zgrajen leta 1348 pod kraljem Karlom V. na ostankih še starejšega gradu (château-fort, 1238), obnovljen v času Franca I. Saint-Germain-en-Laye je poznan po svoji 2.4 km dolgi kamniti terasi, postavljeni v letih 1669-1673 pod arhitektom Le Nôtrejem, s pogledom po dolini reke Sene in v daljavi na Pariz. V 19. stoletju je Napoleon Bonaparte na dvorcu Château-Vieux ustanovil šolo za oficirje - konjenike. Leta 1862 je dal Napoleon III. v delu dvorca postaviti muzej Musée des Antiquités Nationales, v katerem so bili predstavljeni predmeti iz obdobja od paleolitika do Galcev.

V dvorcu je bil rojen francoski kralj Ludvik XIV. (v mestnem grbu se posledično nahaja zibelka in datum rojstva), ki si ga je kasneje, v letih 1661 do 1681 izbral za glavno rezidenco. Leta 1688 je Ludvik predal dvorec angleškemu kralju Jakobu II. po njegovem izgonu iz Anglije (slavna revolucija); slednji je pokopan v cerkvi sv. Germaina.

Na dvorcu so bili podpisani številni mirovni sporazumi:

• 5. avgust 1570; sporazum je končal tretjo od francoskih verskih vojn.
• 29. marec 1632; s sporazumom je bilo Franciji vrnjeno ozemlje severnoameriške Nove Francije (Québec), ki ga je imela pred tem v rokah Anglija.
• 25. oktober 1679; sporazum je prinesel mir med Francijo in Brandenburgom ter konec tretje nizozemske vojne.
• 10. september 1919; sporazum med zavezniki prve svetovne vojne in novo republiko Avstrijo ter razpustitev Avstro-Ogrske.

Med francosko revolucijo se je kraj imenoval Montagne-du-Bon-Air.

Med okupacijo v drugi svetovni vojni je bilo v Saint-Germain-en-Laye glavno poveljstvo nemške vojske.

Znamenitosti

• dvorec château de Saint-Germain-en-Laye,
• cerkev sv. Germaina, zgrajena 1824 v stilu starih kretskih bazilik,
• bolniška kapela,
• mestna hiša Hôtel de ville (1777) z vrtovi,
• rojstna hiša francoske skladatelja in pianista Debussyja,
• Château de Val,
• akvadukt de Retz,

Pobratena mesta

• Aschaffenburg (Nemčija),
• Ayr (Združeno kraljestvo),
• Konstancin-Jeziorna (Poljska),
• Musson (Belgija),
• Temara (Maroko),
• Winchester (Massachusetts, ZDA).

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)