SWOT analiza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

SWOT analiza (ali matrika SWOT) je tehnika strateškega načrtovanja in strateškega upravljanja, ki se uporablja za pomoč osebi ali organizaciji pri prepoznavanju prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, povezanih s poslovno konkurenco ali načrtovanjem projekta. Včasih se imenuje ocena situacije ali analiza situacije.[1] Dodatni akronimi, ki uporabljajo iste komponente, vključujejo TOWS in WOTS-UP.[2][3]

Ta tehnika je zasnovana za uporabo v predhodnih fazah procesov odločanja in se lahko uporablja kot orodje za vrednotenje strateškega položaja organizacij različnih vrst (profitna podjetja, lokalne in nacionalne vlade, nevladne organizacije itd.). [4] Namenjen je prepoznavanju notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so ugodni in neugodni za doseganje ciljev podviga ali projekta. Uporabniki analize SWOT pogosto postavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje, da ustvarijo pomembne informacije za vsako kategorijo, da postane orodje uporabno in ugotovijo svojo konkurenčno prednost. SWOT je bil opisan kot preizkušeno orodje strateške analize [5], vendar je bil tudi kritiziran zaradi svojih omejitev, zato so bile razvite alternative.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Ime SWOT je akronim za štiri komponente, ki jih tehnika preučuje:

  • Prednosti (angl. Strengths): značilnosti podjetja ali projekta, ki mu dajejo prednost pred drugimi
  • Slabosti (angl. Weaknesses): lastnosti, ki podjetje ali projekt postavljajo v slabši položaj glede na druge
  • Priložnosti (angl. Opportunities): elementi v okolju, ki bi jih podjetje ali projekt lahko izkoristil v svojo korist
  • Grožnje (angl. Threats): elementi v okolju, ki bi lahko povzročili težave podjetju ali projektu

Rezultati ocenjevanja so pogosto predstavljeni v obliki matrike ali preprosto kot odstavki.

Notranji in zunanji dejavniki[uredi | uredi kodo]

Prednosti in slabosti se običajno obravnavajo kot notranje, medtem ko se priložnosti in grožnje običajno obravnavajo kot zunanje.[6] Stopnja, do katere se notranje prednosti podjetja ujemajo z zunanjimi priložnostmi, je izražena s konceptom strateškega ujemanja.[7]

Notranji dejavniki se obravnavajo kot prednosti ali slabosti glede na njihov učinek na cilje organizacije. Kar lahko predstavlja prednosti v zvezi z enim ciljem, je lahko slabost (motnje, konkurenca) za drug cilj. Dejavniki lahko vključujejo osebje, finance, proizvodne zmogljivosti in vse 4P-je marketinške mešanice.

Zunanji dejavniki vključujejo makroekonomijo, tehnološke spremembe, zakonodajo in družbeno-kulturne spremembe ter spremembe na trgu.

Številni avtorji zagovarjajo ocenjevanje zunanjih dejavnikov pred notranjimi dejavniki.[2][6][8]


Uporaba[uredi | uredi kodo]

Analiza SWOT je bila uporabljena na različnih ravneh analize na mnogih področjih. Ne samo v organizacijah, ki iščejo dobiček.[9] Primeri vključujejo neprofitne organizacije, vladne enote in posameznike. Analiza SWOT se lahko uporablja tudi pri načrtovanju pred krizo in preventivnem kriznem upravljanju. Analiza SWOT se lahko uporabi tudi pri oblikovanju priporočila med študijo/raziskavo o sposobnosti preživetja.

Baze podatkov o naročninah, ki so na voljo v številnih knjižnicah, kot sta Business Source Elite in Gale Business Insights, redno ustvarjajo nove SWOT analize podjetij.[10]

Gradnja strategije[uredi | uredi kodo]

Analizo SWOT lahko uporabimo za izgradnjo organizacijske ali osebne strategije. Koraki, potrebni za izvedbo strateško usmerjene analize, vključujejo identifikacijo notranjih in zunanjih dejavnikov (pogosto z uporabo priljubljene matrike 2 × 2), izbor in vrednotenje najpomembnejših dejavnikov ter identifikacijo odnosov, ki obstajajo med notranjimi in zunanjimi značilnostmi.[11]

Na primer, močna razmerja med močmi in priložnostmi lahko kažejo na dobre razmere v podjetju in omogočajo uporabo agresivne strategije. Po drugi strani pa bi močne interakcije med slabostmi in grožnjami lahko analizirali kot potencialno opozorilo in nasvet za uporabo obrambne strategije.[12]

Ujemanje in pretvorba[uredi | uredi kodo]

Eden od načinov uporabe SWOT je ujemanje in pretvorba.[13] Ujemanje se uporablja za iskanje konkurenčne prednosti z usklajevanjem prednosti in priložnosti. Druga taktika je pretvorba slabosti ali groženj v prednosti ali priložnosti. Primer strategije konverzije je iskanje novih trgov. Če groženj ali slabosti ni mogoče spremeniti, naj jih podjetje poskuša zmanjšati ali se jim izogniti.

Korporativno načrtovanje[uredi | uredi kodo]

Kot del razvoja strategij in načrtov, ki organizaciji omogočajo doseganje ciljev, bo ta organizacija uporabljala sistematičen/strog proces, znan kot korporativno načrtovanje. SWOT se poleg PEST[[ PEST analiza]] lahko uporablja kot podlaga za analizo notranjih in okoljskih dejavnikov.[14]

Korporativno načrtovanje vključuje korake, kot so:[15]

  • Določanje ciljev – opredelitev, kaj bo organizacija počela
  • Skeniranje okolja
  • Notranje ocene organizacije – ocena trenutnega stanja ter portfelja izdelkov/storitev in analiza življenjskega cikla izdelka/storitve
  • Analiza obstoječih strategij – to bi moralo določiti ustreznost iz rezultatov notranje/zunanje ocene in lahko vključuje analizo vrzeli okoljskih dejavnikov
  • Opredelitev strateških vprašanj – ključni dejavniki pri razvoju korporativnega načrta, ki jih mora obravnavati organizacija
  • Razvijanje novih/revidiranih strategij – revidirana analiza strateških vprašanj lahko pomeni, da je treba cilje spremeniti
  • Vzpostavitev kritičnih dejavnikov uspeha – doseganje ciljev in izvajanje strategije
  • Priprava operativnih, resursnih in projektnih načrtov za izvajanje strategije
  • Spremljanje vseh rezultatov – preslikava v primerjavi z načrti, korektivni ukrepi, ki lahko pomenijo spremembo ciljev/strategij

Trženje[uredi | uredi kodo]

Pri analizi konkurentov tržniki zgradijo podrobne profile vsakega konkurenta na trgu, pri čemer se osredotočajo zlasti na njihove relativne konkurenčne prednosti in slabosti z uporabo analize SWOT. Vodje trženja bodo preučili strukturo stroškov vsakega konkurenta, vire dobička, vire in kompetence, konkurenčni položaj in diferenciacijo izdelkov, stopnjo vertikalne integracije, zgodovinske odzive na razvoj industrije in druge dejavnike.

Vodstvo trženja pogosto ugotovi, da je treba vlagati v raziskave, da bi zbrali podatke, potrebne za izvedbo natančne marketinške analize. V skladu s tem vodstvo pogosto izvaja tržne raziskave (izmenično trženjske raziskave), da pridobi te informacije. Tržniki uporabljajo različne tehnike za izvajanje tržnih raziskav, med pogostejšimi pa so:

  • Kvalitativne marketinške raziskave, kot so fokusne skupine
  • Kvantitativne trženjske raziskave, kot so statistične raziskave
  • Eksperimentalne tehnike, kot so testni trgi
  • Tehnike opazovanja, kot je etnografsko opazovanje (na kraju samem).
  • Vodje trženja lahko oblikujejo in nadzirajo tudi različne postopke skeniranja okolja in konkurenčnega obveščanja, da pomagajo prepoznati trende in informirajo marketinško analizo podjetja.

Spodaj je primer SWOT analize tržnega položaja majhnega svetovalnega podjetja za upravljanje s specializacijo na področju upravljanja človeških virov (HRM).[15]

V družabnih organizacijah[uredi | uredi kodo]

Analiza SWOT je bila uporabljena pri delu v skupnosti kot orodje za prepoznavanje pozitivnih in negativnih dejavnikov v organizacijah, skupnostih in širši družbi, ki spodbujajo ali zavirajo uspešno izvajanje socialnih storitev in prizadevanj za družbene spremembe.[16] Uporablja se kot predhodni vir za ocenjevanje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v skupnosti, ki ji služi neprofitna organizacija ali organizacija skupnosti.[17]

Prednosti in slabosti (notranji dejavniki znotraj organizacije):

  • Človeški viri – osebje, prostovoljci, člani upravnega odbora, ciljna populacija
  • Fizični viri - lokacija organizacije, zgradba, oprema
  • Finančne – donacije, agencije za financiranje, drugi viri dohodka
  • Dejavnosti in procesi – izvedeni programi, uporabljeni sistemi
  • Pretekle izkušnje – gradniki učenja in uspeha, ugled organizacije v skupnosti
  • Priložnosti in nevarnosti (zunanji dejavniki, ki izhajajo iz skupnosti ali družbenih sil):
  • Prihodnji trendi na področju organizacije ali družbe
  • Gospodarstvo – lokalno, nacionalno ali mednarodno
  • Viri financiranja - fundacije, donatorji, zakonodajalci
  • Demografski podatki—spremembe v starosti, rasi, spolu, kulturi tistih na območju storitev organizacije
  • Fizično okolje – ali je stavba v rastočem delu mesta? Ali avtobusno podjetje ukinja proge?
  • Zakonodaja – ali nove vladne zahteve otežujejo ali olajšajo delo?
  • Lokalni, nacionalni ali mednarodni dogodki

Čeprav je bila analiza SWOT prvotno zasnovana kot organizacijska metoda za podjetja in industrije, je bila ponovljena v delu skupnosti kot orodje za prepoznavanje zunanje in notranje podpore za boj proti notranjemu in zunanjemu nasprotovanju.[16] Understanding the particular community can be helped via public forums, listening campaigns, and informational interviews and other data collection.[16] Razumevanje določene skupnosti je mogoče pomagati z javnimi forumi, kampanjami poslušanja in informativnimi intervjuji ter drugim zbiranjem podatkov. Analiza SWOT zagotavlja smer za naslednje faze procesa sprememb.[18] Organizatorji skupnosti in člani skupnosti so jo uporabljali za spodbujanje socialne pravičnosti v kontekstu prakse socialnega dela.[18]

Omejitve in alternative[uredi | uredi kodo]

SWOT analiza je mišljena kot izhodišče za razpravo in sama po sebi ne more vodjem pokazati, kako doseči konkurenčno prednost, zlasti v hitro spreminjajočem se okolju.[19]

V zelo citirani kritiki iz leta 1997, "SWOT analiza: Čas je za odpoklic izdelka", sta Terry Hill in Roy Westbrook opazila, da je ena izmed mnogih težav analize SWOT, kot se pogosto izvaja, ta, da "nihče pozneje ni uporabil izhodov [iz analiza SWOT] v kasnejših fazah strategije."[20] Hill in Westbrook sta med drugim kritizirala tudi na hitro oblikovane sezname SWOT.[20][21] Drugi primeri morebitnih pasti v praksi so: zaskrbljenost z eno samo močjo, kot je nadzor stroškov, kar vodi v zanemarjanje slabosti, kot je kakovost izdelkov; in prevlado enega ali dveh članov ekipe, ki izvajata analizo SWOT in morebitno razvrednotenje. pomembni prispevki drugih članov ekipe. Ugotovljene so bile številne druge omejitve.[22] Many other limitations have been identified.[11]

Michael Porter je razvil okvir petih sil kot reakcijo na SWOT, ki se mu je zdel premalo strog in preveč ad hoc.[23]

Profesorji gospodarstva so predlagali različne načine za odpravo pogostih težav in omejitev analize SWOT ob ohranjanju okvira SWOT.[24]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ For example: Weihrich 1982, str. 54: "For convenience, the matrix that will be introduced is called TOWS, or situational analysis"; Sevier 2001, str. 46
  2. ↑ 2,0 2,1 Weihrich, Heinz (april 1982). »The TOWS matrix—a tool for situational analysis«. Long Range Planning. 15 (2): 54–66. doi:10.1016/0024-6301(82)90120-0.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ Nutt, Paul C.; Backoff, Robert W. (Summer 1993). »Transforming public organizations with strategic management and strategic leadership«. Journal of Management. 19 (2): 299–347 (316). doi:10.1016/0149-2063(93)90056-S. The SWOTs perspective is often used to pose questions for strategic management (e.g., Ansoff, 1980). Steiner's (1979) 'WOTS' approach, Rowe, Mason and Dickel's (1982) WOTS-UP, and Delbecq's (1989) 'TOWS' framework identify three of many derivations.
  4. ↑ Silva, Carlos Nunes (2005). »SWOT analysis«. V Caves, Roger W. (ur.). Encyclopedia of the city. Abingdon; New York: Routledge. str. 444–445. doi:10.4324/9780203484234. ISBN 978-0415862875. OCLC 55948158.
  5. ↑ Examples of the "tried-and-true" trope:
    • Sevier, Robert A. (2001). »Not SWOT, but OTSW«. Thinking outside the box: some (fairly) radical thoughts on how colleges and universities should think, act, and communicate in a very busy marketplace. Hiawatha, Iowa: Strategy Pub. str. 46. ISBN 0971059705. OCLC 48165005. Few people realize that there is an inherent danger in conducting a situational analysis using the old tried and true SWOT. The danger is this: When you look inside the organization first, you create a set of glasses through which you will look at the world. In doing so, you are highly likely to overlook significant opportunities and threats. See also Minsky & Aron 2021.
    • Staples, Lee (2004). Roots to power: a manual for grassroots organizing (2. izd.). Westport, Conn.: Praeger Publishing. str. 136. ISBN 0275969975. OCLC 56085984. The tried and true SWOT Assessment examines positive and negative factors as does a Force Field Analysis, but a SWOT has a particular focus on the upsides and downsides for the action group itself.
    • Lambert, Ron; Parker, Tom (2006). Is that your hand in my pocket?: the sales professional's guide to negotiating. Nashville: Nelson Business. str. 132. ISBN 0785218777. OCLC 63125604. Before you as a salesperson can develop a strategy, you have to assess the situation. We recommend the tried-and-true SWOT analysis. You start by taking a look at your Strengths and Weaknesses, your Opportunities and any Threats. Then you do exactly the same thing from the perspective of each of your competitors.
  6. ↑ 6,0 6,1 Minsky, Laurence; Aron, David (23. februar 2021). »Are you doing the SWOT analysis backwards?«. Harvard Business Review. Pridobljeno 7. novembra 2021. The results of a SWOT analysis can be (and almost always are) presented simply as a 2 × 2 grid, with one dimension representing the internal versus external factors, and the other depicting positive versus negative valence. ... To improve the inventory collection, you should start with the external factors, then turn your attention to the firm's internal ones. See also Sevier 2001.
  7. ↑ Andrews, Kenneth R. (1971). The concept of corporate strategy. Homewood, Ill.: Dow Jones–Irwin. str. 37. ISBN 0870940120. OCLC 151781.
  8. ↑ Watkins, Michael D. (27. marec 2007). »From SWOT to TOWS: answering a reader's strategy question«. Harvard Business Review. Pridobljeno 7. novembra 2021.
  9. ↑ Madsen, Dag Øivind (2016). »SWOT analysis: a management fashion perspective«. International Journal of Business Research. 16 (1): 39–56. SWOT has been applied at different analytical levels, ranging from the individual/personal level to the international level (Table 6).
  10. ↑ »Conducting a SWOT analysis – Research Tutorials – Research Guides at Fairfield University – DiMenna Nyselius Library«. librarybestbets.fairfield.edu. DiMenna–Nyselius Library. Pridobljeno 7. novembra 2021.
  11. ↑ 11,0 11,1 Pickton, David W.; Wright, Sheila (Marec 1998). »What's swot in strategic analysis?«. Strategic Change. 7 (2): 101–109. doi:10.1002/(SICI)1099-1697(199803/04)7:2<101::AID-JSC332>3.0.CO;2-6.
  12. ↑ Osita, Christian; Onyebuchi, Idoko; Justina, Nzekwe (31. januar 2014). »Organization's stability and productivity: the role of SWOT analysis« (PDF). International Journal of Innovative and Applied Research. 2 (9): 23–32. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. novembra 2022. Pridobljeno 17. marca 2016.
  13. ↑ Piercy, Nigel; Giles, William (Maj 1989). »Making SWOT analysis work«. Marketing Intelligence & Planning. 7 (5/6): 5–7. doi:10.1108/EUM0000000001042.
  14. ↑ Armstrong, Michael (2001). A handbook of human resource management practice (8th izd.). London: Kogan Page. str. 51. ISBN 9780749433932. OCLC 59549399.
  15. ↑ 15,0 15,1 Armstrong, Michael (1990). Management processes and functions. Management studies series. London: Institute of Personnel Management. ISBN 0-85292-438-0. OCLC 21301791.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 »Community Toolbox: Section 14. SWOT analysis«. Community Tool Box. Center for Community Health and Development at the University of Kansas. Pridobljeno 22. februarja 2014.
  17. ↑ Westhues, Anne; Lafrance, Jean; Schmidt, Glen (Februar 2001). »A SWOT analysis of social work education in Canada«. Social Work Education: The International Journal. 20 (1): 35–56. doi:10.1080/02615470020028364. S2CID 143892190.
  18. ↑ 18,0 18,1 Birkenmaier, Julie; Berg-Weger, Marla (2017). »Organizational engagement, assessment, and planning«. The practice of generalist social work (4th izd.). New York: Routledge. str. 552–577. ISBN 9781138057852. OCLC 971892636.
  19. ↑ Dess, Gregory G.; Lumpkin, G. Thomas; Eisner, Alan B.; McNamara, Gerry (2012). »The limitations of SWOT analysis«. Strategic management: text and cases (6th izd.). New York: McGraw-Hill/Irwin. str. 82. ISBN 9780078029318. OCLC 740281685.
  20. ↑ 20,0 20,1 Hill, Terry; Westbrook, Roy (Februar 1997). »SWOT analysis: it's time for a product recall«. Long Range Planning. 30 (1): 46–52. CiteSeerX 10.1.1.469.2246. doi:10.1016/S0024-6301(96)00095-7.
  21. ↑ Koch, Adam (2000). »SWOT does not need to be recalled: It needs to be enhanced«. B>Quest. Richards College of Business, State University of West Georgia. ISSN 1084-3981.
  22. ↑ Chermack, Thomas J.; Kasshanna, Bernadette K. (december 2007). »The use of and misuse of SWOT analysis and implications for HRD professionals«. Human Resource Development International. 10 (4): 383–399. doi:10.1080/13678860701718760. S2CID 145098663.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  23. ↑ Porter, Michael; Argyres, Nicholas; McGahan, Anita M. (2002). »An interview with Michael Porter«. The Academy of Management Executive (1993–2005). 16 (2): 43–52. JSTOR 4165839.
  24. ↑ Some examples of publications that suggest remedies for common problems and limitations of SWOT analysis:
    • Valentin, Erhard K. (april 2001). »SWOT analysis from a resource-based view«. Journal of Marketing Theory and Practice. 9 (2): 54–69. doi:10.1080/10696679.2001.11501891. JSTOR 40470032.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
    • Coman, Alex; Ronen, Boaz (Oktober 2009). »Focused SWOT: diagnosing critical strengths and weaknesses«. International Journal of Production Research. 47 (20): 5677–5689. doi:10.1080/00207540802146130.
    • Helms, Marilyn M.; Nixon, Judy (Avgust 2010). »Exploring SWOT analysis—where are we now? A review of academic research from the last decade«. Journal of Strategy and Management. 3 (3): 215–251. doi:10.1108/17554251011064837.
    • Agarwal, Ravi; Grassl, Wolfgang; Pahl, Joy (Januar 2012). »Meta‐SWOT: introducing a new strategic planning tool«. Journal of Business Strategy. 33 (2): 12–21. doi:10.1108/02756661211206708.
    • Bell, Geoffrey G.; Rochford, Linda (november 2016). »Rediscovering SWOT's integrative nature: a new understanding of an old framework«. The International Journal of Management Education. 14 (3): 310–326. doi:10.1016/j.ijme.2016.06.003.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
    • Lohrke, Franz T.; Mazzei, Matthew J.; Frownfelter-Lohrke, Cynthia (Junij 2021). »Should it stay or should it go? Developing an enhanced SWOT framework for teaching strategy formulation«. Journal of Management Education. doi:10.1177/10525629211021143.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=SWOT_analiza&oldid=6080791«