Pojdi na vsebino

Rumenočopasti kakadu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rumenočopasti kakadu
Časovni razpon: Pleistocen - recentno[1]
C. g. galerita v Tasmaniji, Avstralija
CITES Priloga II (CITES)[3]
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Psittaciformes (papige)
Družina: Cacatuidae (kakaduji)
Rod: Cacatua (kakadu)
Podrod: Cacatua (kakadu)
Vrsta:
C. galerita
Dvočlensko ime
Cacatua galerita
(Latham, 1790)
Območje razširjenosti (rdeče), območje uvedenih vrst (vijoloično)

Rumenočopasti kakadu (znanstveno ime Cacatua galerita) je razmeroma velik bela kakadu, ki živi v gozdnatih območjih Avstralije, Nove Gvineje in na nekaterih indonezijskih otokih. Na določenih območjih je lahko populacija teh ptic zelo številna, zato jih tam včasih obravnavajo kot škodljivce. Je zelo inteligentna ptica,[4] ki je dobro poznana v ptičereji.

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo štiri priznane podvrste:

SlikaZnanstveno imeDomače imeRazširjenost
C. g. triton (Temminck, 1849)Tritonov kakaduŽivi na Novi Gvineji in okoliških otokih.
C. g. eleonora (Finsch, 1867)Eleonorin kakaduOmejena na Arujske otoke v provinci Moluki v vzhodni Indoneziji.
C. g. fitzroyi (Mathews, 1912)Severni rumenočopasti kakaduSeverna Avstralija – od Zahodne Avstralije do Zaliva Carpentaria.
C. g. galerita (Latham 1790)Veliki rumenočopasti kakaduRazširjen od polotoka Cape York do Tasmanije.[5]

Genetska raziskava iz leta 2024 je pokazala, da je Tritonov kakadu genetsko jasno ločen od obeh avstralskih oblik velikega rumenočopastega kakaduja. Zato ga je treba obravnavati kot samostojno vrsto, Cacatua triton.[6]

Zrastejo do 44–55 cm[7] pri čemer so avstralske podvrste večje od tistih z Nove Gvineje in bližnjih otokov. Njihovo perje je pretežno belo, spodnji del kril in repa pa je rahlo rumenkast. Značilni čop je izrazito rumene barve. Kljun je črn, noge so sive, obroč okoli oči pa belkast. Samci imajo običajno črne oči, samice pa nekoliko rdečkaste ali rjave, vendar je to mogoče opaziti le pri dobri svetlobi. Razlike med podvrstami so majhne. C. g. fitzroyi je podobna osnovni (nominalni) obliki, vendar nima rumenih ušesnih peres in ima rahlo modrikasto kožo okoli oči. C. g. eleonora je podobna podvrsti C. g. fitzroyi vendar je manjša in ima v čopu širša peresa, C. g. triton je podobna podvrsti C. g. eleonora vendar ima manjši kljun.[5][8][9] Te ptice živijo zelo dolgo, v ujetništvu lahko dočakajo tudi več kot 70 let,[10][11] medtem ko v naravi običajno živijo približno 20 do 40 let. Znano je, da včasih jedo glino, da bi razstrupili zaužito hrano. Namesto olja, kot ga uporabljajo številne druge ptice, ta kakadu proizvaja zelo fin prah, s katerim naravno vzdržuje vodoodpornost svojega perja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Fossilworks: Cacatua«.
  2. BirdLife International (2018). »Cacatua galerita«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018 e.T22684781A131914971. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22684781A131914971.en. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  3. »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  4. Salleh, Anna (17. oktober 2020). »Sulphur-crested cockatoos can be noisy and destructive, but they're also very clever. Here are some facts you may not know«. ABC News. Australian Broadcasting Corporation. Pridobljeno 31. oktobra 2020.
  5. 1 2 Rowley (1997), pp. 246–269.
  6. Sands, Arthur F; Andersson, Astrid A L; Reid, Kerry; Hains, Taylor; Joseph, Leo; Drew, Alex; Mason, Ian J; Rheindt, Frank E; Dingle, Caroline; Merilä, Juha (1. november 2024). »Genomic and Acoustic Biogeography of the Iconic Sulphur-crested Cockatoo Clarifies Species Limits and Patterns of Intraspecific Diversity«. Molecular Biology and Evolution. 41 (11) msae222. doi:10.1093/molbev/msae222. ISSN 1537-1719. PMC 11586666. PMID 39447047. {{navedi časopis}}: Check |pmid= value (pomoč); Preveri |pmc= vrednost (pomoč)
  7. »Sulphur-Crested Cockatoo - The Animal Facts - Appearance, Diet, Habitat«. The Animal Facts (v ameriški angleščini). Pridobljeno 2. decembra 2021.
  8. »Sulphur-crested Cockatoo Fact Sheet«. Northern Parrots (v angleščini). Pridobljeno 2. decembra 2021.
  9. »Bird watching in Australia - Sulphur-crested cockatoo«. www.aladdin.st. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  10. »Australia's Oldest Cocky: Qantas Amazing Australia«. Burkes Backyard website. CTC Productions. 2006. Pridobljeno 14. novembra 2009.
  11. Glenda Kwek (31. avgust 2011). »Sydney's old crock of a cockie was a legend at 120«. The Sydney Morning Herald. Pridobljeno 7. junija 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]