Pojdi na vsebino

Rumeni strnad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rumeni strnad
samec
Oglašanje
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Emberizidae (strnad)
Rod: Emberiza (strnad)
Vrsta:
E. citrinella
Dvočlensko ime
Emberiza citrinella
Linnaeus, 1758
      Gnezdenje
      Celo leto
      Prezimovališče
Ocenjeno območje razširjenosti
Emberiza citrinella
Emberiza citrinella

Rumeni strnad (znanstveno ime Emberiza citrinella) je ptič pevec iz družine strnadov, ki gnezdi v Evropi in večjem delu Azije. Prehranjuje se večinoma s semeni, v obdobju ko skrbi za leglo pa lovi tudi žuželke.

Je razmeroma velik predstavnik strnadov, ki v dolžino meri med 15,5 in 17 cm.

Hrbtni del perja je olivno rjave barve, z močnimi črnimi progami. Trtica je rdeče-rjava in brez vzorca, rep pa dolg, črno-bele barve. Kljun je majhen, siv, spodnja stran je nekoliko svetlejša od zgornje. Samca v poletnem perju ni možno zamenjati z nobeno drugo vrsto, saj ima živorumeno glavo z nekaj temnega vzorca po licih in vrhu glave. Po prsih in trebuhu je prav tako živorumen, z dodatkom olivno-zelene ali rdeče-rjave barve in temnimi progami. Samica in samec v zimskem perju sta manj živo obarvana z več rjavega perja po prsih in trebuhu ter močnejšim temnim vzorcem na glavi. Enoletni mladiči so le rahlo rumenkasti po trebuhu in jih je v praksi enostavno zamenjati z mladiči beloglavega strnada.

Njegovo petje je zelo prepoznavno, s hitro serijo 5 do 8 kratkih zlogov in enim daljšim, drugačnim (»si-si-si-si-si-si-süüüüüü«).

Življenjski prostor in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Pogost je v kulturni krajini, z grmovjem zaraslih območjih, ob robu gozdov in jasah, kjer na tleh išče hrano. Gnezdi prav tako na tleh.

Gnezdi po vsej Evropi razen v visokogorjih in večjem delu Azije. Evropsko populacijo ocenjujejo na 18 do 31 milijonov parov in čeprav njihovo število vidno upada, vrsta še ne dosega kriterijev ogroženosti. Vnešen je bil tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo[2], kjer se uspešno razmnožuje.[3]

Večinoma prezimi na gnezditvenem območju, le osebki, ki živijo na skrajnem severu (npr. v Skandinaviji), se pozimi odselijo južneje. Pozimi se združuje v jate, lahko tudi s podobnimi vrstami (npr. z beloglavim strnadom in s ščinkavci).

V Sloveniji po ocenah gnezdi 90.000–120.000 parov, prezimuje do 100.000.[4] Pozimi se pojavlja po celi državi razen najvišjih goratih predelov, vendar pa zaradi intenzifikacije kmetijstva njegovo število upada.

  • Lever, Christopher (2005). Naturalised Birds of the World (Poyser Monographs). London: Poyser. ISBN 978-1-4081-2825-1.
  • Mullarney, K. s sod. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8.
  • Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
  • Sovinc, A. (1994). Zimski ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 44945664. ISBN 86-365-0160-1.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ BirdLife International (2016). »Emberiza citrinella«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2016: e.T22720878A89289181. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T22720878A89289181.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. ↑ Tietze, Dieter Thomas; Wassmann, Christine; Martens, Jochen (2012). »Territorial song does not isolate Yellowhammers (Emberiza citrinella) from Pine Buntings (E. leucocephalos)«. Vertebrate Zoology. 62 (1): 113–122. doi:10.3897/vz.62.e31372. S2CID 86210860.
  3. ↑ Lever (2005) p. 268.
  4. ↑ »Ptice Slovenije - mali priročnik« (PDF). Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 2016. Pridobljeno 28. julija 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rumeni_strnad&oldid=6586718«