Rudolf Fizir
| Rudolf Fizir | |
|---|---|
| Rojstvo | 13. januar 1891[1][2][3] Ludbreg |
| Smrt | 12. november 1960[2] (69 let) Zagreb |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | inženir, Q10497074? |
Rudolf Fizir, hrvaški letalski konstruktor, * 13. januar 1891, Ludbreg, † 11. november 1960, Zagreb
Velja za enega pionirjev letalstva na Hrvaškem, znan je bil predvsem po šolskih vojaških letalih.
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Šolal se je v obrtni šoli v Zagrebu in tehniški šoli na Dunaju, nato pa leta 1915 diplomiral na Inženirski akademiji v nemškem Wismarju. V Nemčiji se je poročil z Elly Kuhn in delal kot letalski inženir, do konca prve svetovne vojne, ko je bila nemška letalska industrija prepovedana. Nato je delal v avtomobilski tovarni Steyer, kjer je pridobil izkušnje z motorji z notranjim zgorevanjem, po dveh letih pa se je z družino vrnil v domovino. Kmalu so se preselili v Novi Sad, kjer bil letalski center Kraljevine SHS, saj je imel le tam priložnost opravljati svoj poklic.
Delal je na predelavi nemških vojaških letal proizvajalca Hansa-Brandenburg v trenažne različice, v prostem času pa je razvijal nova letala v domači delavnici: najprej v sodelovanju z Josipom Miklom jadralno letalo, leta 1925 pa je sledil prvi motorni dvokrilnik serije Fizir. V tej seriji je leta 1929 nastal tudi izjemno uspešni Fizir FN, ki ga je v 1930. letih Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo prevzelo za osnovno šolsko letalo, izdelanih pa je bilo več kot 200 primerkov. Poleg tega je sodeloval pri vzpostavljanju tehničnih delavnic vojnega letalstva po vsej državi.
V letih pred drugo svetovno vojno je deloval kot tehnični vodja tovarne Ikarus iz Zemuna, med vojno pa v tehničnem oddelku vojnega letalstva Neodvisne države Hrvaške. Hkrati je predaval letalsko konstrukcijo na Tehniški fakulteti v Zagrebu in ustanovil hrvaški Zavod za letalstvo. Po vojni ga je nova oblast kratek čas zaprla, nakar se je zaposlil najprej na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo NR Hrvaške ter nato v Industrijskem projektnem zavodu (IPZ), kjer je izdelal prototip motocikla. Zadnji dve leti pred upokojitvijo leta 1952 je delal v tovarni motociklov v Zagrebu, tudi po njej pa je sodeloval z Letalsko zvezo Hrvaške, kjer je vodil projekt izdelave dveh različic svojega Fizir FN.
Priznanja[uredi | uredi kodo]
Mesec pred smrtjo mu je Mednarodna letalska zveza (FAI) podelila diplomo »Paul Tissandier« za dosežke pri razvoju letalstva.
Po njem so kasneje poimenovali hrvaški letalski pokal Fizir, ki poteka od leta 1965. V rodnem Ludbregu in Zagrebu so po njem poimenovali ulici.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hrvatski biografski leksikon — 1983.
- ↑ 2,0 2,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
Viri[uredi | uredi kodo]
- Eleršek, Leonard (november 2008). »Rudolf Fizir - najveći hrvatski konstruktor zrakoplova«. Hrvatski vojnik. Št. 213. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2013.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - »Fizir, Rudolf«. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
- Fulanović, Davor (2007). »Vrednovanje pokretne tehničke baštine u Tehničkom muzeju : istraživanje, obnova i predstavljanje velikih izložaka - brodskog motora Napier Deltic i aviona Fizir FNH«. Osječki zbornik (v hrvaščini). Zv. 28. Osijek: Slavonski muzej. str. 367–381.
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |