Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rudolf
Prestolonaslednik Avstro-Ogrske
Portret
Zakonec Štefanija Belgijska (1881 – 1889; njegova smrt)
Potomci Nadvojvodinja Elizabeta Marija
Polno ime
Rudolf Franz Karl Joseph
Hiša Habsburžani
Oče Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Mati Elizabeta Bavarska
Rojstvo 21. avgust 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1]
Laxenburg
Smrt 30. januar 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (30 let)
Mayerling[d]
Vera Rimokatolicizem

Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.

Rudolf je bil edini sin cesarja Franca Jožefa I., s tem pa od rojstva tudi prestolonaslednik Avstro-Ogrske. Ime je dobil po prvem habsburškem vladarju Rudolfu I., ki je pričel vladati leta 1273. Leta 1889 je storil samomor v lovskem dvorcu Mayerling skupaj s svojo ljubico Marie Vetsera. Ta škandal je odmeval tudi v tujini.[2][3]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Rudolf se je rodil v gradu Laxenburg v bližini Dunaja kot sin cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene cesarice Elizabete. Pod vplivom mentorja Ferdinanda von Hochstetterja, ki je pozneje postal prvi nadzornik cesarskega muzeja naravne zgodovine, je Rudolf razvil zanimanje za naravoslovne znanosti. Že zgodaj je začel zbirati minerale. Velik del te zbirke je po njegovi smrti dobila fakulteta za kmetijstvo na Dunaju.[4]

Rudolfa so najprej vzgajali skupaj s starejšo sestro Gizelo, s katero sta si bila zelo blizu. Ko je dopolnil šest let, je bil ločen od sestre, saj so ga začeli pripravljati kot bodočega cesarja. To ni spremenilo njunega odnosa, saj je Gizela še zmeraj ostala v bližini. Do dokončne ločitve je prišlo šele, ko je zapustila Dunaj po poroki s princem Leopoldom Bavarskim.

Šestletnega Rudolfa je najprej vzgajal Leopold Graf Gon­dre­co­ur­t, ki pa ga je prebujal s pištolo, pogosto pa ga je po več ur puščal samega v gozdu in na dežju. To je imelo močan vpliv nanj, saj je postal tih, plah, resen in tudi precej slaboten. Njegova mama cesarica Elizabeta je zahtevala drugega vzgojitelja in zamenjavo tudi dosegla, vendar je bila škoda že narejena. Od leta 1877 ga je učil grof Karl von Bombelles, ki je pred tem vzgajal Rudolfovo teto, cesarico Charlotte Mehiško.[5][6]

V nasprotju z zelo konzervativnim očetom je imel Rudolf liberalne poglede, s čimer je bil bližje materi. Kljub temu je imel tudi z njo včasih zelo napet odnos. Rudolf je simpatiziral z Mad­ža­ri in razumel nji­ho­ve zah­te­ve v pomla­di na­ro­dov leta 1848. Zaradi svojih liberalnih prepričanj je v ple­miš­kih in cerk­ve­nih kro­gih ve­ljal za upor­ni­ka in ce­lo re­vo­luci­o­nar­ja.[6][7]

Zakon[uredi | uredi kodo]

10. maja 1881 se je Rudolf v avguštinski cerkvi na Dunaju poročil s princeso Štefanijo Belgijsko, hčerko belgijskega kralja Leopolda II. Njun zakon je bil sprva srečen, do rojstva edinega otroka, nadvojvodinje Elizabete 2. septembra 1883, pa sta se že precej oddaljila. Rudolf je začel popivati, imel pa je tudi več ljubic, zato je hotel pisati papežu Leonu XIII., da bi razveljavil njegov zakon s Štefanijo. Cesar je to odločno prepovedal.[7]

Afera in samomor[uredi | uredi kodo]

Leta 1887 je Rudolf kupil lovski dvorec Mayerling. Konec leta 1888 je 30-letni prestolonaslednik spoznal 17-letno baronico Marie Vetsera, ki je bila bolj poznana po angleškem imenu Mary. Z njo se je zapletel v razmerje. Po uradnih poročilih naj bi Franc Jožef zahteval, da ga prekineta, zato sta sklenila samomorilni pakt: Rudolf je v Mayerlingu ljubico najprej ustrelil v glavo, nato pa je ubil še sebe. Dvor je uradno razglasil, da je bil Rudolf v času samomora v stanju duševnega neravnovesja, s čimer so dobili dovoljenje za njegov pokop v rimokatoliški kripti kapucinske cerkve na Dunaju. Marijino telo so sredi noči pretihotapili iz Mayerlinga in ga skrivno pokopali na vaškem pokopališču v Heiligenkreuzu. Cesar je Mayerling spremenil v karmeličanski samostan. Glavni oltar se nahaja na mestu, kjer je usodnega dne stala postelja in kjer je Rudolf ustrelil najprej ljubico, nato pa še sebe. Tam nune še danes vsak dan molijo tudi za Rudolfovo dušo.[6][8][9][10]

Trenutni nadvojvoda Rudolf, sin nadvojvode Karla Ludvika Avstrijskega (1918-2007), je izpodbijal to različico dogodkov in zatrdil, da so Rudolfa umorili prostozidarji.[11]

Vendar pa so zasebna pisma Marie Vetsera, ki so jih odkrili leta 2015 v sefu v avstrijski banki, razkrila, da sta se z Rudolfom pripravljala na samomor iz ljubezni.[12]

Posledice Rudolfove smrti[uredi | uredi kodo]

Rudolfova smrt je njegovo mater, cesarico Elizabeto, spravila v obup. Do konca življenja je kot izraz žalovanja nosila obleke črne ali biserno sive barve in večino časa preživela stran od doma na Dunaju. Leta 1898 jo je v Ženevi v Švici umoril italijanski anarhist Luigi Lucheni.[13]

Z Rudolfovo smrtjo je Franc Jožef ostal brez neposrednega moškega dediča. Prestolonaslednik je postal njegov mlajši brat, nadvojvoda Karel Ludvik, čeprav je bilo najprej napačno sporočeno, da se je odpovedal svoji pravici do prestola. Leta 1896 je umrl zaradi tifusa, s čimer je prestolonaslednik postal njegov najstarejši sin, nadvojvoda Franc Ferdinand. Atentat nanj leta 1914 je privedel do prve svetovne vojne. Cesar Franc Jožef je umrl novembra 1916. Nasledil ga je njegov pranečak Karel. V začetku novembra 1918 je na Dunaju prišlo do revolucije, ki je privedla do konca cesarstva in izgnanstva cesarja in njegove družine.[14][15]

Nazivi in časti[uredi | uredi kodo]

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 21. avgust 1858 – 30. januar 1889: Njegovo cesarsko in kraljevsko visočanstvo kronski princ Avstrije, Madžarske, Češke in Hrvaške.

Časti[uredi | uredi kodo]

Domače[uredi | uredi kodo]

Tuje[uredi | uredi kodo]

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Leopold II. Habsburško-Lotarinški
 
 
 
 
 
 
 
8. Franc I. Habsburško-Lotarinški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Marija Luiza Španska
 
 
 
 
 
 
 
4. Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Ferdinand I. Dveh Sicilij
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Marija Terezija Neaplja in Sicilije
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Nadvojvodinja Marija Karolina Avstrijska
 
 
 
 
 
 
 
2. Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Friderik Mihael Pfalz-Zweibrücken-Birkenfeldski
 
 
 
 
 
 
 
10. Maksimiljan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Marija Frančiška Sulzbaška
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Zofija Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Karel Ludvik Badenški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Karolina Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Amalija Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
1. Rudolf Habsburško-Lotarinški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Vojvoda Viljem Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
12. Vojvoda Pij Avgust Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Maria Anna Zweibrücken-Birkenfeldska
 
 
 
 
 
 
 
6. Vojvoda Maksimiljan Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Vojvoda Ludvik Marija Arenberški
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Amalija Luiza Arenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Marija Adelajda Julija de Mailly
 
 
 
 
 
 
 
3. Elizabeta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik Mihael Pfalz-Zweibrücken-Birkenfeldski (=20)
 
 
 
 
 
 
 
14. Maksimiljan I. Jožef Bavarski (=10)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Marija Frančiška Sulzbaška (=21)
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karel Ludvik Badenški (=22)
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Karolina Badenska (=11)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Amalija Hesse-Darmstadtska (=23)
 
 
 
 
 
 

Galerija[uredi | uredi kodo]

Uprizoritve[uredi | uredi kodo]

Rudolfova in Mariina zgodba je doživela veliko filmskih in drugih upodobitev:

  • Mayerling (1936) – film v režiji Anatola Litvaka po romanu Clauda Aneta. V glavnih vlogah igrata Charles Boyer in Danielle Darrieux;
  • Sarajevo (1940) – film v režiji Maxa Ophülsa, začne se z Rudolfovo smrtjo;
  • Marinka (1945) – muzikal po knjigi Georgea Mariona mlajšega in Karla Farkasa z besedilom Georgea Mariona in glasbo Emmericha Kalmana;
  • Der Engel mit der Posaune (1948) – avstrijski film, v katerem se pojavi tudi Rudolf. Enako velja za britanski remake tega filma The Angel with the Trumpet (1950);
  • Mayerling (1968) – film, v katerem igrajo Omar Sharif kot Rudolf, Catherine Deneuve kot Marie, James Mason kot Franc Jožef in Ava Gardner kot Elizabeta;
  • Utakata no Koi/Ephemeral Love – japonski muzikal v izvedbi skupine Takarazuka Revue, temelječ na filmu iz leta 1968;
  • Requiem for a Crown Prince (1974) – enourna britanska dokumentarna/dramska epizoda iz serije Fall of Eagles v režiji Jamesa Furmana po besedilu Davida Turnerja, ki podrobno preuči dogodke 30. januarja 1889 in naslednjih nekaj dni v Mayerlingu;
  • Vizi Privati, Publiche Virtù/Private Vices, Public Virtues (1975) – reinterpretacija v režiji Mikloša Jancsova, po kateri ljubimca in njune prijatelje umorijo cesarjevi predstavniki zaradi izdaje in nemoralnosti;
  • Mayerling (1978) – balet, delo Kennetha MacMillana;
  • Elizabeth (1992) – muzikal, v katerem se kot lik pojavi tudi Rudolf;
  • Lillie (?) – televizijska dramatizacija življenja Lillie Langtry, v katerem se kot lik pojavi tudi Rudolf, ki ga igra Patrick Ryecart;
  • Tenshi no Hitsugi/Angel's Coffin (2000) – japonska manga avtorja Higurija Youja;
  • The Crown Prince (2006) – film v dveh delih režiserja Roberta Dornhelma;
  • Rudolf (2006) – muzikal Franka Wildhorna;
  • Rudolf (2011) – igra Davida Logana, ki prikazuje zadnjih nekaj tednov prestolonaslednikovega življenja;[20]
  • The Illusionist (2006) – izmišljena različica dogodkov v Mayerlingu, v kateri je ime prestolonaslednika spremenjeno v Leopold;

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
  2. ^ "Mistero Mayerling, lettere inedite, fu doppio suicidio". ANSA. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  3. ^ Snyder, Timothy (2008). The Red Prince. 
  4. ^ "Crown Prince Rudolf (1858–1889)". NHM. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  5. ^ "Bombelles, Karl Albert Gf. (1832-1889), Admiral, Musiker und Schriftsteller". Biographien. Pridobljeno dne 28. 9. 2017. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Bertoncelj, Miroslav (24. 1. 2009). "Večno skrivnostna tragedija" (PDF). Večer. Pridobljeno dne 29. 9. 2017. 
  7. ^ 7,0 7,1 Röhl, John C. G. (1998). Young Wilhelm: The Kaiser's Early Life, 1859-1888. Cambridge University Press. 
  8. ^ "CSI Mayerling – How did the crown prince really die?". The World of the Habsburgs. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  9. ^ Coburg, Louise (1921). My Own Affairs. George H. Doran Co. 
  10. ^ Butkuviene, Gerda (11. 3. 2011). "Crime at Mayerling. The Life and Death of Mary Vetsera, by Georg Markus; The Habsburgs’ Tragedy, by Leo Belmonto". Falter. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  11. ^ "A Lecture with HI & RH Archduke Rudolf of Austria". Youtube. 13. 3. 2013. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  12. ^ "Press release". Austrian National Library. 31. 7. 2015. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  13. ^ "Crown Prince Rudolf (1858-89)". Historical Boys Royal Costume. Pridobljeno dne 28. 9. 2017. 
  14. ^ Carl Menger's Lectures to Crown Prince Rudolf of Austria. 
  15. ^ "THE CROWN PRINCE'S SUCCESSOR.". The New York Times. 2. 2. 1889. Pridobljeno dne 11. 8. 2018. 
  16. ^ "CHEVALIERS DE LA TOISON D'OR". Antiquesatoz. Pridobljeno dne 12. 8. 2018. 
  17. ^ "A Szent István Rend tagjai". Tornai. 22. 12. 2010. Pridobljeno dne 12. 8. 2018. 
  18. ^ Pedersen, Jørgen. "Riddere af Elefantordenen, 1559-2009". Google Books. Pridobljeno dne 12. 8. 2018. 
  19. ^ Shaw, A. (1906). The Knights of England, Volume I. London. 
  20. ^ "Rudolf : a play in two acts / by David Logan". Catalogue. Pridobljeno dne 12. 8. 2018. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]