Rudniški magacin, Idrija
Rudniški magacin | |
 | |
Magacin in desno Rudniško gledališče Idrija | |
| Lega | Idrija Občina Idrija |
|---|---|
| Površina | 661,38 m2 |
| Zgrajeno | 1769 |
| Uprava | ZVKD Nova Gorica |
| RKD št. | 4819 (opis enote)[1] |
| Pomembni datumi | |
| Vpis v register | 21. oktober 1997 |
| Razglasitev NSDP | 26. julij 2001 |
Rudniški magacin je nekdanje žitno skladišče rudnika živega srebra Idrija in ena najstarejših baročnih stavb v Sloveniji. Leži ob trgu sv. Ahacija v središču Idrije. Zgrajen je bil leta 1769.
Idrijski rudnik so z žitaricami zalagali kranjski deželni stanovi. Preskrba z žitom je bila ključnega pomena, saj Idrijsko ni bilo žitno samooskrbno. Tako so do leta 1912 del rudarske plače izplačevali v naturalijah.[2] Ko so ta prispela v Idrijo, so se sprva shranjevala v gradu Gewerkenegg. Načrt za Magacin je leta 1768 pripravil dvorni komisar Hohengarten za ceno 9865 goldinarjev. Izgradnja se je začela naslednje leto. V Magacinu so rudarjem in njihovim družinam žito tudi delili.[3]
V fasado je vgrajenih več spominskih plošč pomembnim osebnostim iz idrijske zgodovine: v Idriji rojenima rimskokatoliškemu duhovniku in botaniku Francu Hladniku in farmacevtu Henriku Freyerju, geologu Marku Vincencu Lipoldu, čipkarski učiteljici Ivanki Ferjančič, zemljemercu Francu Antonu von Steinbergu, kirurgu ter botaniku Balthasarju Hacquetu in zemljemercu Jožefu Mraku.[2]
Leta 2001 je bil razglašen za spomenik državnega pomena,[4] kot del mestnega jedra Idrije pa je tudi na seznamu UNESCO svetovne dediščine živega srebra Idrije in Almadena.
V Magacinu se danes nahajajo zasebni vojaški muzej, od leta 1971 mestna knjižnica, galerija Magacin in plesni klub.[2]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4819«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Goluža, Maruša (2013). »Rudniški magazin«. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 13. februarja 2025.
- ↑ Arko, Mihael (1993). Zgodovina Idrije. Idrija: Bogataj. str. 112. ISBN 978-961-6035-00-2.
Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
- ↑ Vlada Republike Slovenije (26. julij 2001). »Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena«. www.uradni-list.si. Uradni list.
