Rudi Rizman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rudi Rizman
Portret
Rojstvo22. marec 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (80 let)
Slovenska Bistrica
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicsociolog, univerzitetni učitelj

Rudi Rizman, slovenski sociolog in politolog * 22. marec 1944, Slovenska Bistrica.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po gimnaziji v Mariboru je diplomiral na Fakulteti za družbene vede (takrat FSPN), kjer je tudi magistriral. Podiplomsko se je izpopolnjeval na Oddelku za sociologijo na Harvardu ter 1979 doktoriral iz socioloških znanosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nato še leta 2000 na Harvardu. Predaval je na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je predsednik znanstvenoraziskovalnega inštituta FF. Redno predava na Univerzi v Bologni in v Sarajevu ter občasno na drugih univerzah in raziskovalnih ustanovah v tujini.

Bil je odgovorni urednik časopisov Tribuna, Problemi in urednik Javnosti (The Public). Leta 1966 je postal član mednarodnega Russllovega razsodišča. Leta 1975 je bil član komisije Jeana-Paula Sartra za podeljevanje alternativne (Anti-prix) Nobelove nagrade. Več kot 20 let je sodeloval in prijateljeval z akademikom, članom CK ZKJ in biografom Josipa Broza Tita Vladimirjem Dedijerjem, ki je bil politično preganjan in izobčen. Ob izidu Dedijerjeve knjige o Titu so Rizmana napadli predstavniki JNA in zahtevali njegovo izključitev z univerze. 1976 je bilo njegovo ime na Udbinem seznamu nadzorovanih slovenskih intelektualcev,[1] uvrščali so ga, tako kot Bojana Štiha in Dimitrija Rupla, med »anarholiberalce«. Bil je član slovenskega Sveta za varstvo človekovih in državljanskih pravic in slovenske delegacije pri Svetu za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope v Strasbourgu (1988-89). Je eden od ustanovnih članov Mirovnega inštituta v Ljubljani. Leta 2018 je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Objave[uredi | uredi kodo]

Izbrane monografije[uredi | uredi kodo]

  • 1997 Izzivi odprte družbe, Ljubljana: Liberalna akademija, 300 str. (COBISS)
  • 2006 Dall'autoritarismo alla democrazia attraverso l'indipendenza: Il caso sloveno (A Series of Balkan and East-European Studies, 25). Ravenna: Longo, 191 str. (COBISS)
  • 2006 Uncertain path: Democratic transition and consolidation in Slovenia. Texas A&M University Press (Eugenia and Hugh M. Stewart '26 series on Eastern Europe), 240 str. (COBISS)

Izbrani članki[uredi | uredi kodo]

  • 1998 Radikalna desnica na Slovenskem. Teorija in praksa 35/2, str. 249-270. (COBISS)
  • 1999 Radical right politics in Slovenia. The radical right in Central and Eastern Europe since 1989 (Post-communist cultural studies). Ur. Sabrina P. Ramet. Univesity Park: The Pennsylvania State University Press, str. 147-170. (COBISS)
  • 2000 The relevance of nationalism for democratic citizenship. Javnost 7/1, str. 5-13. (COBISS)
  • 2010 Leto "1989" - demokracija brez demokratov?. Kako danes živi duh liberalizma? Ur. Božidar Flajšman. Ljubljana: Liberalna akademija, str. 36-39. (COBISS)
  • 2011 Pot h krizi: Od dogme o vsemogočnem trgu do erozije demokracije. Teorija in praksa 48/jub. št., str. 1203-1222. (COBISS)
  • 2005 Chomsky, Noam. Profit pred ljudmi: Neoliberalizem in globalna ureditev. Spremna beseda Rudi Rizman. Ljubljana: Sanje (Zbirka Tigr, 2). (COBISS)

Urednik[uredi | uredi kodo]

  • 1986 Antologija anarhizma I, II, predgovor Noam Chomsky
  • 1991 Študije o etnonacionalizmu, predgovor Anthony David Smith
  • 1992 Sodobni liberalizem, predgovor Ralf Dahrendorf

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. Marijan Zlobec: Kdo jamči, da že jutri ne bo enakega fašizma. Delo 19. 3. 1910.