Pojdi na vsebino

Rostov Veliki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rostov Veliki

Ростов Великий
Zastava Rostov Veliki
Zastava		Grb Rostov Veliki
Grb
Lega: Rostov Veliki
Zemljevid
Rostov Veliki se nahaja v Rusija
Rostov Veliki
Rostov Veliki
Lega: Rostov Veliki
Rostov Veliki se nahaja v Jaroslaveljska oblast
Rostov Veliki
Rostov Veliki
Rostov Veliki (Jaroslaveljska oblast)
Koordinati: 57°11′N 39°25′E / 57.183°N 39.417°E / 57.183; 39.417
DržavaRusija
Federalni subjektJaroslaveljska oblast[1]
Ustanovitev862
Upravljanje
 • ŽupanAndrej Los'[2]
Nadm. višina
100 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[3]
 • Skupno31.792
 • Ocena 
(2018)[4]
30.969 (−2,6%)
 • Podrejenmesto oblastnega pomena Rostov[1]
 • Glavno mesto Rostovski rajon[1], mesto oblastnega pomena Rostov[1]
 • Skupnostno okrožjeRostovski občinski rajon[5]
 • Urbano naseljeRostovsko urbano naselje[5]
 • Glavno mesto Rostovski občinski rajon
Časovni pasUTC+3
Poštne številke[6]
152150
Omrežne skupine+7 48536
OKTMO ID78637101001

Rostov Veliki (rusko: Ростов Великий, IPA: [rɐˈstof vʲɪˈlʲikʲɪj], Rostov Veliki) je mesto v Jaroslaveljski oblasti v Rusiji, eno najstarejših v državi in turistično središče Zlatega obroča. Leži na obalah jezera Nero, 202 km severovzhodno od Moskve. Leta 2021 je imelo 30.406 prebivalcev.

24. avgusta 1953 je mesto prizadel F3 tornado in povzročil hudo škodo. Tornado je potoval 6 km z največjo širino 550 metrov.[7]

Decembra 2024 je bilo ime mesta uradno spremenjeno v Rostov Veliki.[8]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pred Rostovom je bilo Sarskoje Gorodišče, kar nekateri strokovnjaki interpretirajo kot prestolnica Fincev plemena Merja, medtem ko drugi verjamejo, da je bila pomembna trgovska enklava Vikingov in trdnjava, ki je varovala Volško trgovsko pot. V nordijskih virih je znan kot Rostofa[9] ali Raðstofa.[10] Tu so se naselili tudi Skiti. Te različne narodnosti, kot so Vikingi, Skiti, Slovani in Finci so verjetno predniki veliko od današnjih ljudi na tem območju. Finci se v virih prvič omenjajo leta 862 kot pomembno naselje, v 10. stoletju pa je Rostov postal prestolnica mesta Vladimir-Suzdal, ene od najpomembnejših kneževin v Rusiji. Leta 1474 je postalo del Velike moskovske kneževine.[11]

Po izgubi statusa neodvisnosti je Rostov še vedno obstajal kot cerkveno središče. Leta 988 je postal škofijski sedež Jaroslaveljske škofije, ene od prvih ruskih škofij. V 14. stoletju so rostovski škofi postali nadškofi, na koncu 16. stoletja pa so postali metropoliti. Leta 1608 so Rostov med poljsko invazijo Poljaki popolnoma uničili. Po tem je metropolit Iona Sisojevič (cca. 1607–1690) odprl glavno mestno znamenitost: Rostovski kremelj. Ta velja za enega najboljših izven Moskve.[11]

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Arhitektura mesta kaže veliko primerov zgodnje ruske pravoslavne arhitekture. Na osrednjem mestnem trgu v Rostovu je cerkev Vnebovzetja. Ni znano, kdaj je bila današnja stavba postavljena, najverjetneje je bilo to sredi 16. stoletja. Nižji deli zidov cerkve najverjetneje segajo v 12. stoletje. Zajeten zvonik je bil večinoma zgrajen v 17. stoletju. Njegovi zvonovi so med največjimi in najbolj znanimi v Rusiji in vsak ima svoje lastno ime. Največji zvon je bil ulit leta 1688 in tehta 32 ton. Imenuje se Sisoj po mestnemu ustanovitelju. V cerkvi je nestrohnjenoo telo sv. Leona Rostovskega.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Law #12-z
  2. ↑ Биография. Сайт администрации города Ростова Великого (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne Februarja 24, 2020. Pridobljeno Februarja 24, 2020.
  3. ↑ Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
  4. ↑ »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
  5. ↑ 5,0 5,1 Law #65-z
  6. ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
  7. ↑ »European Severe Weather Database«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2022.
  8. ↑ »Путин подписал закон о переименовании Ростова«. РИА Новости. 28. december 2024. Pridobljeno 28. decembra 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  9. ↑ Jackson, Tatjana (2003). »The Image of Old Rus in Old Norse Literature«. Middelalderforum. Oslo (1–2). str. 40: Old Norse sources have preserved the names of the twelve towns that are considered by the medieval authors, as well as by their modern publishers, to have been Old Russian towns. These are Hólmgarðr, Aldeigjuborg, Kœnugarðr, Súrdalar, Pallteskia, Smaleskia, Móramar, Rostofa, Sýrnes, Gaðar, Alaborg, Danparstaðir. The first eight of them are practically unanimously associated with Novgorod, Ladoga, Kiev, Polotsk, Smolensk, Suzdal, Murom and Rostov.
  10. ↑ Melnikova, Elena Aleksandrovna (1986). Drevne-skandinavskie geograficheskiye sochineniya: teksty, perevod, kommentariy Древне-скандинавские географичесие сочинения: тексты, перевод, комментарий [Old Scandinavian Geographic Works: Texts, Translation, Commentary]. The Earliest Sources on History of Peoples of the USSR (v ruščini). Moscow: Nauka. ISBN 9785020180826. str. 44: Автор саги об Одде-Стреле осмысляет название Ростов как Rađstofa [The author of the Örvar-Odds saga interprets the name Rostov as Rađstofa]
  11. ↑ 11,0 11,1 Brumfield, W. (6. september 2019). »The Cathedral of Rostov the Great: Reclaiming Russia's past«. Russia Beyond the Headlines. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  12. ↑ Internetowa Liturgia Godzin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rostov_Veliki&oldid=6439526«