Pojdi na vsebino

Romanichthys

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Romanichthys valsanicola)

Romanichthys
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Actinopterygii (žarkoplavutarice)
Red: Perciformes (ostrižnjaki)
Družina: Percidae (pravi ostriži)
Poddružina: Luciopercinae
Pleme: Romanichthyini
Rod: Romanichthys
M. Dumitrescu, Bănărescu & N. Stoica, 1957
Vrsta:
R. valsanicola
Dvočlensko ime
Romanichthys valsanicola
M. Dumitrescu, Bănărescu & N. Stoica, 1957

Romanichthys je rod rib žarkoplavutaric. Je eden od dveh rodov v plemenu Romanichthyini, ki skupaj s plemenom Luciopercini tvori poddružino Luciopercinae iz družine pravih ostrižev (Percidae). Rod vsebuje eno samo vrsto Romanichthys valsanicola.

To ribo so leta 1957 prvič opisali romunski študenti M. Dumitrescu, P. Bănărescu in N. Stoica. Lokalno je znana pod imeni »asprete«, »poprete« in »sforete«. Vrsta je endemična na zelo omejenem območju v južni Romuniji, kjer je bila prvotno razširjena v zgornjem toku reke Argeş ter dveh njenih pritokih: Râul Doamnei in Vâlsan. Zaradi gradnje hidrotehničnih objektov in uničevanja naravnega habitata se je vrsta ohranila le še v pritoku Vâlsan.

R. valsanicola je majhna, sivkasto rjava riba, ki zraste do približno 10–12 cm v dolžino. Ima majhne, hrapave luske. Od drugih evropskih ostrižev se loči po dveh jasno ločenih hrbtnih plavutih. Prva ima osem ali devet koščenih trnov, podrepna plavut pa 7½ razvejanih plavutnic in 58–68 lusk vzdolž pobočnice.[2] Riba velja za živi fosil, ki se ni spremenil več deset milijonov let.[3]

Biologija

[uredi | uredi kodo]

Čas razmnoževanja je maja in junija. Samica pod kamne odloži od 120 do 150 jajčec. Ta riba je aktivna ponoči in se hrani z vodnimi ličinkami žuželk, kot so vrbnice (Plecoptera), mladoletnice (Trichoptera) in enodnevnice (Ephemeroptera). Je nočna in zelo teritorialna vrsta, ki ponoči agresivno brani svoja območja.[4]

Ohranitveno stanje

[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta je ogrožena sladkovodna riba in se nahaja na rdečem seznamu IUCN, kjer je uvrščena v kategorijo skrajno ogrožih vrst. Njeno območje razširjenosti se je drastično zmanjšalo in danes velja za evropski rod rib z najbolj omejenim habitatom. Zadnja preostala populacija v reki Vâlsan je popolnoma odvisna od količine vode, ki jo spuščajo iz akumulacijskega jezera tik nad njimi.[1] Romunska nevladna organizacija, Biološki inštitut v Bukarešti, si s finančno podporo Regionalnega centra za okolje prizadevala za ohranitev te vrste.[5] Čeprav uradne ocene predvidevajo, da na 1 km² reke Vâlsana ne živi več kot 15 osebkov, so opazovanja oktobra 2022 potrdila obstoj 58 primerkov.[6]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Romanichthys je sestrski takson štirim vrstam iz rodu Zingel, nekateri dokazi pa kažejo, da bi ta dva rodova lahko predstavljala en sam rod in da bi bilo treba rod Romanichthys uvrstiti v rod Zingel.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Ford, M. (2024). »Romanichthys valsanicola«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2024 e.T19740A137285480. Pridobljeno 11. decembra 2024.
  2. Froese, Rainer; Pauly, Daniel (ur.). »Romanichthys valsanicola«. FishBase. December 2019 različica.
  3. Stephen McGrath (8. november 2020). »Back from the dead: Race to save Romania's 65 million-year-old fish«. BBC. Pridobljeno 11. novembra 2020.
  4. Nicolai Craciun; Adrian Ionascu & Florin Aioanei (1999). »Recovery of the Asprete (Romanichthys valsanicola) the oldest species of fish in Europe's fauna«. Studii si cercelati | Biologie. 4: 263–268 prek ResearchGate.
  5. Petru Banarescu; Liliana Vasiliu-Oromulu (2004). »The survival of Romanichthys valsanicola« (PDF). Results and Perspective. Proceedings of the Institute of Biology. 6: 13–17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. junija 2023.
  6. »Large-scale inventory confirms Europe's rarest fish still swims in a Romanian mountain river«. Romania Insider (v britanski angleščini). 18. oktober 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  7. Carol A. Stepien & Amanda Haponski (2015). »Taxonomy, Distribution, and Evolution of the Percidae«. V Patrick Kestemont; Konrad Dabrowski & Robert C. Summerfelt (ur.). Biology and Culture of Percid Fishes. Springer, Dordrecht. str. 3–60. doi:10.1007/978-94-017-7227-3_1. ISBN 978-94-017-7227-3.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]