Rodrigo Duterte

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rodrigo Duterte
Predsednik Filipinov
Na položaju
30. junij 2016 – 30. junij 2022
PodpredsednikLeni Robredo
PredhodnikBenigno Aquino III
NaslednikBongbong Marcos
Osebni podatki
Rojstvo28. marec 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[4][5] (78 let)
Maasin[d]
Politična strankaPDP–Laban
(2001–2009, 2015– )
PartnerjiHoneylet Avanceña
Otroci
StaršiVicente Duterte
Soledad Roa
BivališčePalača Malacañang[1][2][3]
Poklicdržavnik
Podpis
president.gov.ph

Rodrigo Roa Duterte, (znan tudi kot Digong in Rody)[6] filipinski politik, * 28. marec 1945, Maasin, otok Leyte, Filipini

Duterte je filipinski politik in nekdanji predsednik Filipinov. Prav tako je prvi iz Mindanaa, ki opravlja to funkcijo.[7][8][9][10] Je predsednik PDP-Laban, vladajoče politične stranke na Filipinih. Duterte je 30. junija 2016 prevzel funkcijo pri 71 letih, s čimer je postal najstarejša oseba, ki je prevzela filipinsko predsedstvo; rekord je pred tem imel 65 letni Sergio Osmeña. Napovedal je, da se bo preteku predsedniškega mandata upokojil.[11]

Študij in politični začetki[uredi | uredi kodo]

Duterte se je kot otrok preselil v Davao, kjer je bil njegov oče Vicente Duterte guverner dežele. Študiral je politične vede na Liceju filipinske univerze, kjer je diplomiral leta 1968, leta 1972 pa diplomiral iz prava na Pravni fakulteti San Beda. Nato je delal kot odvetnik in bil tožilec v mestu Davao, kasneje pa postal podžupan in nato župan mesta po revoluciji ljudske moči leta 1986. Duterte je bil na položaj izvoljen sedemkrat in tako več kot 22 let opravljal funkcijo župana Davaja.

Predsedniški položaj[uredi | uredi kodo]

Dutertejeva predsedniška kampanja leta 2016 je privedla do njegove zmage na volitvah. Postal je 16. predsednik države. V času predsedovanja se je njegova notranja politika osredotočila na boj proti nezakoniti trgovini z mamili s sprožanjem sporne vojne proti drogam, boj proti kriminalu in korupciji,[12][13][14] uvedbo obsežnega infrastrukturnega načrta[15][16] in predlagan prehod na zvezni sistem vlade. Prav tako je nadzoroval kontroverzen pokop Ferdinanda Marcosa in usmeril vlado k zmagi v bitki pri Marawi leta 2017. Od leta 2020 vodi vladni odziv na pandemijo COVID-19. Izjavil je, da namerava voditi "neodvisno zunanjo politiko", ter okrepil odnose s Kitajsko in Rusijo.[17] Avgusta 2021 je napovedal svojo kandidaturo za podpredsednika na volitvah leta 2022, a si nato premislil in napovedal svojo politično upokojitev.[11]

Podoba v javnosti[uredi | uredi kodo]

Njegovi politična pozicija je bila opisana kot populistična[18][19][20] in nacionalistična.[21][22][23] Dutertejevemu političnemu uspehu je pomagala njegova glasna podpora zunajsodnemu ubijanju uživalcev drog in drugih kriminalcev.[24] Kljub ohranjanju visokih ocen lokalnega odobravanja je Dutertejeva politična kariera sprožila številne proteste in polemike, zlasti glede vprašanj človekovih pravic in Durtejevih spornih komentarjev. Različne skupine za človekove pravice so dokumentirale več kot 1400 umorov, ki naj bi jih med letoma 1998 in 2016 izvajale Čete smrti, ki so delovale v Davau; žrtve so bili predvsem domnevni uživalci drog, domnevni kriminalci in otroci z ulice.[25] Poročilo filipinske komisije za človekove pravice iz leta 2009 je potrdilo "sistematično prakso izvensodnih pobojev" Čete smrti Davao.[26][27] Urad varuha človekovih pravic je januarja 2016 zaključil preiskavo brez navedbe dokazov,[26][27] vendar se je primer od takrat znova odprl[28] in poročila večkrat obremenjujejo Duterteja, da je osebno ubil osumljence kaznivih dejanj v času svojega županovanja v mestu Davao.[29][30][31]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Mendez, Christina (7. julij 2016). »Rody chooses Bahay Pangarap«. The Philippine Star. Pridobljeno 7. julija 2016.
  2. Mendez, Christina (12. julij 2016). »Duterte moves into 'Bahay ng Pagbabago'«. The Philippine Star. Pridobljeno 13. julija 2016.
  3. Andolong, Ina (27. julij 2016). »LOOK: President Duterte, Honeylet Avanceña give tour of Bahay Pagbabago«. CNN Philippines. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 28. julija 2016.
  4. Brockhaus Enzyklopädie
  5. Munzinger Personen
  6. Flores, W.L. (19. junij 2016). »President-elect Rody Duterte as dad & memories of his own father«. The Philippine Star. Pridobljeno 15. septembra 2016.
  7. »Rodrigo Roa Duterte: 16th President, first Mindanawon to lead the country«. MindaNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2017. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  8. »Duterte seals presidency in Congress official tally«. Philippine Daily Inquirer. 27. maj 2016. Pridobljeno 27. maja 2016.
  9. »Duterte, Robredo win in final, official tally«. Philstar.com. 27. maj 2016. Pridobljeno 27. maja 2016.
  10. »Official count: Duterte is new president, Robredo is vice president«. CNN Philippines. 27. maj 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 27. maja 2016.
  11. 11,0 11,1 »Duterte napovedal umik iz političnega življenja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. oktobra 2021.
  12. »Duterte eyes reinstating death penalty by lethal injection for drug crimes«. Arab News (v angleščini). 28. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  13. Reganit, Jose Cielito (5. oktober 2017). »Duterte creates Presidential Anti-Corruption Commission«. Philippine News Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  14. »Duterte: 'I offered to resign as president because I am sick of corruption'«. CNN Philippines (v angleščini). 29. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  15. Hilotin, Jay (1. oktober 2020). »Philippines: $85 billion infrastructure spending in 104 projects«. Gulf News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020.
  16. Lopez, Melissa Luz (16. april 2020). »Duterte open to dropping infrastructure projects for more COVID-19 funding«. CNN Philippines (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 18. oktobra 2020. The government plans to spend over ₱1 trillion this year on various construction projects, in keeping with the administration's promise to usher in a "Golden Age of Infrastructure" and fill the country's needs for longer and wider roads, convenient train systems, and bigger airports and seaports, to name a few.
  17. Nawal, Allan (10. september 2016). »Duterte: Gov't to pursue 'independent foreign policy'«. Philippine Daily Inquirer. Pridobljeno 10. septembra 2016.
  18. »Duterte to Police: 'Do Not Answer' Crimes Against Humanity Investigators«. Newsweek. 2. marec 2018.
  19. »Philippines' Rodrigo Duterte under fire for calling God 'stupid'«. Financial Times. 26. junij 2018.
  20. »Critics Slam Rodrigo Duterte for Asking a Woman to Kiss Him Onstage«. The New York Times. 4. junij 2018.
  21. Teehankee, Julio C. (2017). »Duterte's Resurgent Nationalism in the Philippines: A Discursive Institutionalist Analysis«. Journal of Current Southeast Asian Affairs. 35 (3): 69–89. doi:10.1177/186810341603500304.
  22. »Rodrigo Duterte Plays U.S. and China Off Each Other, in Echo of Cold War«. The New York Times. 3. november 2016.
  23. »Behind Duterte's Break With the U.S., a Lifetime of Resentment«. Wall Street Journal. 21. oktober 2016.
  24. »Philippine death squads very much in business as Duterte set for presidency«. Reuters. 26. maj 2016. Pridobljeno 14. septembra 2016. Duterte's loud approval for hundreds of execution-style killings of drug users and criminals over nearly two decades helped propel him to the highest office of a crime-weary land.
  25. »Philippine death squads very much in business as Duterte set for presidency«. Reuters. 26. maj 2016. Pridobljeno 14. septembra 2016. Human rights groups have documented at least 1,400 killings in Davao that they allege had been carried out by death squads since 1998. Most of those murdered were drug users, petty criminals and street children.
  26. 26,0 26,1 »CHR Probes DDS«. ABS-CBN News.
  27. 27,0 27,1 Marshall, Andrew R.C.; Mogato, Manuel (26. maj 2016). »Philippine death squads very much in business as Duterte set for presidency«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2016. Pridobljeno 19. decembra 2016.
  28. »Ombudsman opens probe into Davao Death Squad«. ABS-CBN News.
  29. dela Cruz, Kathlyn. »Duterte confirms killing 3 rapist-kidnappers«. ABS-CBN News. ABS-CBN Corporation. Pridobljeno 19. decembra 2016.
  30. »Philippines: Duterte confirms he personally killed three men«. BBC. Pridobljeno 19. decembra 2016.
  31. »International Criminal Court Will Investigate Duterte Over Drug War«. The New York Times. 8. februar 2018. Pridobljeno 15. oktobra 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]