Rodbina York

House of York
Kot potomci kralja Edvarda III. po moški liniji so prvi trije vojvode Yorški nosili grb tega kralja. Četrti vojvoda, kasneje kralj Edvard IV., se je odpovedal očetovemu grbu v korist novega grba, ki je poudarjal njegov rod po ženskih linijah iz kraljeve linije Clarence/de Burgh/Mortimer, starejše od rodbine Lancaster
Starševska hiša	Rodbina Plantagenet
Država	Kraljevina Anglija Irsko gospostvo
Ustanovljeno	1385
Ustanovitelj	Edmund Langleyski
Trenutni vodja	izumrla
Zadnji vladar	Rihard III.
Nazivi	Kralj Anglije Kralj Francije (naslovni) Valižanski princ Lord Irske Vojvoda Yorški Vojvoda Clarenški Vojvoda Gloucestrski Grof Cambridgški Grof Marchski Grof Rutlandski Grof Ulsterski
Razpad	1499
Odstavitev	1485

Rodbina York (angleško House of York) je bila kadetska veja angleške vladarske rodbine Plantagenet, ki se je v drugi polovici 15. stoletja borila za angleško krono z rodbino Lancaster, drugo kadetsko vejo rodbine Plantagenet. Nesoglasja so na koncu privedla do vojne vrtnic. Vojna je dobila ime po vrtnici, ki sta jo imeli v svojih grbih obe rodbini: Yorki belo in Lancasterji rdečo.

Trije člani rodbine York so konec 15. stoletja postali angleški kralji: Edvard IV., Edvard V. in Rihard III. Rodbina York je po moški liniji izhajala od Edmunda Langleyskega, 1. vojvode Yorškega, četrtega preživelega sina kralja Edvarda III. V primerjavi z rivalsko rodbino Lancaster so imeli Yorki glede na kognatsko primogenituro večjo pravico do angleškega prestola kot Lancasterji, glede na agnatsko primogenituro pa manjšo. Vladavina te dinastije se je končala s smrtjo Riharda III. Angleškega v bitki na Bosworthskem polju leta 1485. V moški liniji je izumrla s smrtjo Edvarda Plantageneta, 17. grofa Warwiškega, leta 1499.

Potomstvo Edvarda III.

Četrti preživeli zakoniti sin Edvarda III. in Filipe Hainaultske, Edmund Langley, 1. vojvoda Yorški, je bil leta 1362 imenovan za grofa Cambriškega in leta 1385 za prvega vojvodo Yorškega. Edmund je bil prvič poročen z Izabelo Kastiljsko, vojvodinjo Yorško, hčerko Petra Kastiljskega in Marije de Padilla, ter sestro Konstance Kastiljske, druge žene Edmundovega starejšega brata Ivana Gaunta. V tem zakonu je imel Edmund dva sinova, Edvarda, 2. vojvodo Yorškega, in Riharda Conisburghškega. Drugič je bil poročen Ivano Holland, katere sestra Eleonora Holland je bila mati Ane Mortimer, prapravnukinje Edvarda III. Rihard Conisburghški je bil poročen z Ano Mortimer. V tem zakonu sta bila rojena Izabela Cambriška in Rihard, 3. vojvoda Yorški. Yorki so svojo zahtevo za angleški prestol izpeljali iz rodu Ane Mortimer.

Po smrti Edmunda Langleyja leta 1402 je vojvodstvo nasledil njegov sin Edvard, ki je bil ubit v bitki pri Azincourtu v leta 1415 in ni imel potomcev. Njegov drugi sin Rihard je bil istega leta usmrčen zaradi izdaje, potem ko je bil vpleten v zaroto proti Henriku V. v korist Rihardovega svaka Edmunda Mortimerja. Vojvodstvo je po njuni smrti prešlo na Rihardovega sina Riharda, 3. vojvodo Yorškega. Ker je bil Rihard potomec Edvarda III. tako po materini kot po očetovi liniji, je Rihard imel pomembno pravico do prestola, če bi rodbina Lancaster propadla, zlasti zaradi kognatske primogeniture. Svoje poreklo je poudaril kot prvi, ki je leta 1448 prevzel priimek Plantagenet. Potem ko je podedoval nazive Marcha in Ulsterja, je postal najbogatejši in najmočnejši plemič v Angliji, takoj za samim kraljem. Rihard se je poročil s Cecilijo Neville, vnukinjo Ivana Gaunta, in imel trinajst ali morda petnajst otrok:

• Ana Yorška, vojvodinja Exetrska (1439–1476)—(Mitohondrijska DNK, vzeta od potomke njene druge hčerke, Anne St Leger, baronice de Ros, je bila uporabljena pri identifikaciji posmrtnih ostankov Riharda III., ki so jih odkrili leta 2012)
• Henrik (r. 1441; umrl kot otrok)
• Edvard IV. Angleški (1442–1483)
• Edmund, grof Rutlandski (1443–1460)
• Elizabeta Yorška (1444–1503), mati več zahtevnikov angleškega prestola
• Margareta Yorška (1446–1503), poročena s Karlom Debelim, vojvodom Burgundije
• Viljem (r. 1447; umrl kot otrok)
• Ivan (r. 1448; umrl kot otrok)
• Jurij Plantagenet, 1. vojvoda Clarenški (1449–1478)
• Tomaž (r. 1450/51; umrl kot otrok)
• Rihard III. Angleški (1452–1485)
• Uršula (r. 1455; umrla kot otrok)
• Cecilija Neville je v svoji oporoki izjavila, da sta njuna otroka tudi Katarina in Humphrey. Otroka bi lahko bila njena vnuka.

Vojna vrtnic

Svetovalci šibkega kralja Henrika VI., zlasti Ivan Beaufort, 1. vojvoda Somersetski, in kraljica soproga Margareta Anžujska, so Rihardu Plantagenetu kljub njegovemu visokemu statusu odrekli položaj v vladi. Četudi je bil Rihard Plantagenet lord protektor kraljestva v letih 1453–1354, ko Henrik VI. ni bil sposoben vladati, je stranka Somersetov po kraljevem okrevanju njegove reforme razveljavila.

Vojna vrtnic se je začela naslednje leto s prvo bitko pri St Albansu 22. maja 1455. Rihard Plantagenet je sprva nameraval samo odstraniti svoje lancastrske politične nasprotnike z vplivnih položajev v kraljestvu in je šele oktobra 1460 zahteval prestol za rodbino York. Tistega leta so Yorki ujeli kralja v bitki pri Northamptonu, vendar je bila zmaga kratkotrajna. 30. decembra 1460 sta bila Rihard Plantagenet in njegov drugi sin Edmund ubita v bitki pri Wakefieldu.

Rihardovo zahtevo po prestolu je podedoval njegov sin Edvard. Edvard je s podporo Riharda Nevilla, 16. grofa Warwiškega - "Kraljetvorca", v nizu bitk premagal Lancastre. Medtem ko sta se Henrik VI. in Margareta Anžujska vojskovala na severu, je Warwick prevzel nadzor nad prestolnico in leta 1461 v Londonu razglasil Edvarda za angleškega kralja Edvarda IV. Edvard je svojo zahtevo podkrepil z odločilno zmago v bitki pri Towtonu istega leta, v kateri je bila lancastrska vojska praktično uničena.

Vladavina Yorkov

Zgodnjo vladavino Edvarda IV. so zaznamovale lancastrske zarote in vstaje v korist Henrika VI. Rihard Neville je med kratko obnovo oblasti Henrika VI. leta 1470–1471 zamenjal stran in podprl Margareto Anžujsko in ljubosumnega kraljevega brata Jurija, vojvodo Clarencea. Edvard IV. je leta 1471 ponovno zasedel prestol, hiša Lancaster pa je z usmrtitvijo Henrika VI. v londonskem Towerju leta 1471. uničena. Leta 1478 so nenehne težave, ki jih je povzročal Jurij Clarence, privedle do njegove usmrtitve v londonskem Towerju. Splošno prepričanje je, da so ga utopili v sodu malvazije.

Po Edvardovi smrti leta 1483 je krona prešla na njegovega dvanajstletnega sina Edvarda V. Rihard, vojvoda Gloucestrski, mlajši brat Edvarda IV., je bil imenovan za njegovega protektorja. Mladega kralja in njegovega brata Riharda so nastanili v londonskem Towerju, kjer sta na skrivnosten način izginila. Angleški parlament je v dokumentu Titulus Regius razglasil, da sta fanta nezakonska otroka, ker da je bila poroka Edvarda IV. neveljavna. Prestol je zasedel njun stric Rihard, ki je bil julija 1483 kronan za Riharda III.

Poraz rodbine York

V vladarskih hišah Portugalske in Kastilije sta bili poročeni zakoniti hčerki vojvode Lancastrskega, upravičenki do angleške krone iz rodbine Lancaster, vendar je zahtevo za prestol vložil Henrik Tudor, potomec Beaufortov, legitimne veja rodbine Lancaster. Henriku III. so nedvomno nasprotovali tudi nekateri edvardijanski lojalisti, kar je razdelilo njegovo yorško bazo moči. Poskus državnega udara konec leta 1483 ni uspel, potem pa se je leta 1485 Rihard spopadel s Henrikom Tudorjem v bitki na Bosworthskem polju. Med bitko so nekateri pomembni Rihardovi podporniki prestopili na nasprotno stran ali pa so zapustili bojišče. Rihard je bil v bitki ubit. Bil je zadnji kralj iz rodbine Plantagenetov in zadnji angleški kralj, ki je umrl v bitki.

Henrik Tudor se je razglasil za kralja in se poročil z Elizabeto Yorško, najstarejšo hčerko Edvarda IV., s čimer je združil preživeli rodbini York in Lancaster. Vladal je kot Henrik VII. in ustanovitelj dinastije Tudor, ki je vladala do leta 1603.

Kasnejši upravičenci

Ko je Henrik VII. zasedel angleški prestol, je bilo živih osemnajst potomcev Plantagenetov, ki so imeli močnejše dedne pravice. Do leta 1510 se je z rojstvom šestnajstih otrok klana York to število še povečalo. Ker se je Henrik VII. poročil z Elizabeto Yorško, najstarejšo hčerko Edvarda IV., so zakoniti dediči postali tudi njuni otroci. Klan Yorkov so poskušali obnoviti Margareta Yorška, Edvardova sestra in vojvodinja Burgundska, in člani družine de la Pole, otroci Edvardove sestre Elizabete in Ivana de la Polea, 2. vojvode Suffolškega. Margaretin nečak Edvard, grof Warwiški, sin njenega brata Jurija, je bil zaprt v londonskem Towerju, zato je Margareta leta 1487 financirala upor, ki ga je vodil Lambert Simnel, ki se je pretvarjal, da je Warwick oziroma Edvard VI. Uporu se je pridružil Ivan de la Pole, 1. grof Lincolnski, ki je bil med zatiranjem upora ubit v bitki pri Stoke Fieldu leta 1487. Warwick je bil vpleten tudi v kasnejše neuspešne invazije, ki jih je podpirala Margareta. Perkin Warbecka, ki se je predstavljal kot Rihard Shrewsburyjski, sin Edvarda IV., je bil 28. novembra 1499 usmrčen, s čimer sta rodbini Plantagenet in York izumrli v legitimni moški liniji.

Vojvode Yorški

Ime	Portret	Rojstvo	Soproga/i	Smrt
Edmund Langleyski (1. vojvoda Yorški in ustanovitelj rodbine York) 1385–1402		5. junij 1341 Kings Langley sin Edvarda III. in Filipe Hainaultska	Izabela Kastiljska 1372 3 otroci Ivana Hollandska ok. 4. novembra 1393 brez otrok	1. avgust 1402 Kings Langley star 61 let
Edvard Norwiški 1402–1415		1373 Norwich sin Edmunda Langleyskega in Izabele Kastiljske	Filipa Mohunska ok. 1397 brez otrok	25. oktober 1415 Azincourt star 42 let
Rihard Plantagenet 1415–1460		21. september 1411 sin Riharda Conisburškega in Ane Mortimer	Cecilija Neville 1437 12 otrok	30. december 1460 Wakefield star 49 let
Edvard Plantagenet 1460–1461		28. april 1442 Rouen sin Riharda Plantageneta in Cecilije Neville	Elizabeta Woodville 1. maj 1464 10 otrok	9. april 1483 Westminster star 40 let

Edvard Plantagenet je leta 1461 postal kralj Edvard IV združil naslov yorškega vojvode s skrono.

Viri

• Dean, Kristie (15. marec 2016). On the Trail of the Yorks (v angleščini). Amberley Publishing Limited. ISBN 978-1-4456-4714-2.
• Horrox, Rosemary (2004). »Pole, John de la, earl of Lincoln (ok. 1460–1487)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/22449.

  —— (2011). »Edward IV (1442–1483)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/8520.

  —— (2013b). »Edward V (1470–1483)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/8521.

  —— (2013). »Richard III (1452–1485)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/23500.

• Jones, Michael (2008). »Margaret, duchess of Burgundy (1446–1503)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/18051.
• Starkey, David (2009). Henry. Harper Perennial. ISBN 978-0-00-724772-1.
• Watts, John (2011). »Richard of York, third duke of York (1411–1460)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/23503.
• Weir, Alison (2008). Britain's Royal Families. Vintage. ISBN 978-0-09-953973-5.

Vladarska rodbina Rodbina York Podveja Rodbina Plantagenet
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Rodbina Lancaster	Rodbina Kraljevine Anglije 1461–1470	Naslednik:  Rodbina Lancaster
	Vladajoča rodbina Kraljevine Anglije 1471–1485	Naslednik:  Rodbina Tudor