Rodbina Wessex

Rodbina Wessex Wesseška hiša Kerdikingi Zahodnosaška dinastije Hiša Zahodnih Sasov
Država	Wessex Kraljevina Anglija
Ustanovljeno	ok. 519
Ustanovitelj	Kerdik Wesseški
Zadnji vladar	Edvard Spovednik
Nazivi	Kralj Wessexa Kralj Zahodnih Sasov Kralj Anglosasov Kralj Anglov Kralj Anglije
Odstavitev	1066

Rodbina Wessex, znana tudi kot Kerdikova hiša, Hiša Zahodnih Sasov, Hiša Wessexa, Kerdikingi in Zahodnosaška dinastija je bila rodbina, ki jo je po izročilu ustanovili Kerdik Wesseški in je vladala Wessexu v južni Angliji od začetka 6. stoletja do leta 1066. Rodbina je po prihodu kralja Egberta Wesseškega leta 802 postala prevladujoča rodbina v južni Angliji. Alfred Veliki je konec 9. stoletja rešil Anglijo pred vikinško osvojitvijo, njegov vnuk Etelstan pa je leta 927 postal prvi angleški kralj. Katastrofalna vladavina Etelreda Nepripravljenega se je končala z dansko osvojitvijo Anglije leta 1014. Etelred in njegov sin Edmund Železnoboki sta se leta 1016 poskušala upreti Vikingom, a so ju slednji premagali. Po njuni smrti so do leta 1042 vladali Knut Veliki in njegovi sinovi. Rodbina Wessex je nato pod Etelredovim sinom Edvardom Spovednikom za kratek čas ponovno prevzela oblast, a jo je normansko osvojitvijo leta 1066 izgubila. Vsi monarhi Anglije in kasneje Velike Britanije od Viljema II. dalje izvirajo iz rodbine Wessex preko Matilde Flandrijske, žene Viljema Osvajalca. Matilda je bila preko njegove hčerke Elftrit potomka Alfreda Velikega.

Zgodovina

Robina Wessex je začela prevladovati v angleški politiki z vladavino Egberta Wesseškega (802–839) po mnogo letih mercijske hegemonije. Egbertov vnuk Alfred Veliki je vladal kot kralj Anglosasov od leta 886. Alfredov sin Edvard Starejši je pod svojo oblastjo združil južno Anglijo, tako da je osvojil vikinška območja Mercije in Vzhodne Anglije. Njegov sin Etelstan je razširil kraljestvo na ozemlje Northumbrije nad Merseyjem in Humberjem. Oblast na severu se je utrdila šele potem, ko je wesseški prestol zasedel njegov nečak Edgar Miroljubni.

Oblast rodbine Wessex so pogosto izpodbijali, zlasti danski kralj Sven Vilobradi, ki je napadel Anglijo leta 995 in zasedal združeni angleški prestol od leta 1013 do 1014, se pravi med vladavinama Etelreda Nepripravljenega in njegovega sina Edmunda II. Železnobokega. Sven, njegov sin Knut Veliki in njegovi nasledniki so vladali do leta 1042. Po Knutu Velikemu je med letoma 1042 in 1066 prišlo do kratke restavracije anglosaške oblasti pod Edvardom Spovednikom, sinom kralja Etelreda. Njega je nasledil Harold I. Godwinson iz rodbine Godwin, morda stranske veje Kerdikingov. Po bitki pri Hastingsu je zmagoviti normanski vojvoda Viljem postal postal angleški kralj Viljem I. Anglosaški poskusi obnove domače oblasti v osebi Edgarja Etelinga, vnuka Edmunda II., so bili neuspešni in Viljemovi potomci so ostali na oblasti.

Kronisti opisujejo nasprotujoče si zgodbe o Edgarjevih poznejših letih, vključno z domnevno udeležbo v prvi križarski vojni. Domneva se, da je umrl okoli leta 1126. V northumberlandskem dokumentu je leta 1158 in 1167 omenjen Edgar Adeling. Če bi slednji bil Edgar II., bi bil takrat star več kot sto let. kar je malo verjetno. Poleg tega ni nobenih dokazov, da bi se moška linija Kerdikingov po Edgarju Etelingu nadaljevala. Edgarjeva nečakinja Matilda Škotska se je kasneje poročila z Viljemovim sinom Henrikom I., da bi utrdila svoje zahteve po angleškem prestolu. Položaj Henrika I. kot kralja je bil šibak, njen pa še šibkejši. Kralj Henrik II. je bil po ženski liniji potomec hiše Wessex.

Časovnica

Vira

• Stephen Friar and John Ferguson (1993), Basic Heraldry, W. W. Norton & Company, ISBN 978-0-393-03463-9
• Naismith, Rory (2011). »The Origins of the Line of Egbert, King of the West Saxons, 802–839«. English Historical Review. 76 (518): 1–16. doi:10.1093/ehr/ceq377.

Vladarska hiša Rodbina of Wessex
Nov naziv Anglija, združena pod Wessexom	Angleška vladarska rodbina 829–1013	Naslednik:  Knitlingi
Predhodnik:  Knitlingi	Angleška vladarska rodbina 1014–16
	Angleška vladarska rodbina 1042–66	Naslednik:  Godwini