Rožnata čeladica
| Rožnata čeladica | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Kraljestvo: | Glive |
| Oddelek: | Prostotrosnice |
| Razred: | Listarice |
| Red: | Listarji |
| Družina: | Čeladičevke |
| Rod: | Čeladice |
| Vrsta: | M. rosella
|
| Dvočlensko ime | |
| Mycena rosella (Fr.) P. Kumm. | |
| Sinonimi | |
|
Agaricus rhodellus Fr. | |
Rožnata čeladica (znanstveno ime Mycena rosella) je gliva iz rodu čeladic (Mycena).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je širok od 0,5 do 1,5 cm. Najprej je zvonasto stožčast ali polkroglast, pozneje se razširi in na sredini topo izboči; je nežno rožnate ali rožnato rdečkaste barve, ki v starosti postane temno rdeča. V sredini je temnejša, površina pa je žarkasto nagubana.
Bet je visok od 2,5 do 5 in razmeroma tanek: od 0,7 do 1,5 mm, valjast, votel, krhek, mrežast, pri dnu rahlo odebeljen. Prozorna, bledo rožnata osnova je prekrita z belkastimi ali rumenkastimi dlačicami.
Lističi so redki in priraščeni. Včasih se zelo kratko spuščajo po betu. So bledo roza barve, ostrinka je temno roza. Ta čeladica pripada skupini Calodontes, za katero je značilna ostrinka, ki je obarvana drugače kot ostala površina lističa in je v tem primeru rožnata.
Meso je zelo tanko in je neizrazitega vonja ter milega okusa.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Raste poleti in jeseni, v velikih skupinah tudi po več tisoč primerkov, kot saprofit na plasti odpadlih iglic v iglastih, predvsem smrekovih in jelovih gozdovih.
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bel. Trosi so eliptične do valjaste oblike, amiloidni in merijo 7,5–10 x 4–5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- Navadna čeladica (Mycena vulgaris) je podobna in ima enako rastišče, le da se njeni lističi rahlo spuščajo po betu in ima siv ali sivorjav klobuk.
- Strupena čeladica (Mycena rosea) je večja in nima rožnate ostrinke.
- Redkvičasta čeladica (Mycena pura) ima vonj po redkvici.
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužitna. Nepomembna zaradi majhnosti.
Iz rožnatih čeladic so izolirali 2 alkaloida s strukturo brez primere, ki sta dobila imeni Rosellin A in Rosellin B. Prvi je pokazal herbicidno delovanje, kar verjetno pomeni, da ima vlogo pri zaščiti pred plenilci.[2]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Ilustracija -
Rožnate čeladice
.jpg)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva. Školska knjiga. str. 444-445. ISBN 978-953-0-61413-0.
- ↑ Lohmann, Julia S.; von Nussbaum, Monika; Brandt, Wolfgang; Mülbradt, Julia; Steglich, Wolfgang; Spiteller, Peter (2018-09). »Rosellin A and B, two red diketopiperazine alkaloids from the mushroom Mycena rosella«. Tetrahedron (v angleščini). Zv. 74, št. 38. str. 5113–5118. doi:10.1016/j.tet.2018.06.049.
{{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč)