Pojdi na vsebino

Rjave pliskavke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Rjave pliskavke
Časovni razpon: 15.970–0 Ma
miocen—sedanjost
pristaniška rjava pliskavka (Phocoena phocoena)
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Infrared: Cetacea (kiti)
Naddružina: Delphinoidea
Družina: Phocoenidae (rjave pliskavke)
Gray, 1825
Biološki tip
Phocoena
Cuvier, 1816
Rodovi

Rjave pliskavke (znanstveno ime Phocoenidae) so družina zobatih kitov, razširjena po zmerno toplih oceanih severne poloble in zmernih ter subpolarnih vodah Južne Amerike.[1] Po telesni zgradbi spominjajo na delfine,[1] a so bolj sorodne enorogom in belugam.[2] Mednje uvrščamo šest danes živečih vrst, združenih v tri rodove.[3]

Razstavljen skelet pristaniške rjave pliskavke

So razmeroma majhni kiti. Najmanjši predstavnik, kalifornijska rjava pliskavka, zraste do meter in pol v dolžino in običajno tehta manj kot 50 kg, največji, dallova rjava pliskavka, pa zraste pribižno dva metra v dolžino in doseže težo okrog 150 kg. Na zunaj so podobne delfinom, a brez značilnega »kljuna«. Tudi razporeditev plavuti je podobna, razen pri brezplavutem svinjku, ki ima vzdolž hrbta vrsto grbin namesto hrbtne plavuti. Od delfinov se razlikujejo tudi po zobeh, ki so sploščeni kot motike namesto koničastih.[1] Odrasli imajo zraščena vratna vretenca, kar poveča stabilnost pri hitrem plavanju, onemogoča pa obračanje glave.[4]

Zaradi prikritega življenjskega sloga – ljudem in plovilom se pogosteje približa le dallova rjava pliskavka, ostale so plašnejše – so slabo poznane. Njihova življenjska doba znaša 12–13 let pri najmanjših do več kot 20 let pri brezplavutih svinjekih. Po nekaj letih od skotitve odrastejo, pri čemer se samice običajno ne parijo vsako leto. Združujejo se le priložnostno v manjše, nestalne jate po nekaj osebkov.[1]

Ekologija in razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Vse rjave pliskavke so plenilci, lovijo ribe, rake in lignje, pri čemer so lahko posamezne vrste ožje specializirane. Za lov na plen in tudi orientacijo uporabljajo eholokacijo, zanašajo pa se tudi na vid in pasivno poslušanje.[1]

Skupina se je po nastanku v miocenu pred 15 milijoni let razdelila na tri skupine, ki ustrezajo trem danes znanim rodovom, in zasedle vsaka svoje območje: rod Neophocoena je razširjen v tropskih morjih in rečnih ustjih vzhodne Azije, rod Phocoena v zmernih predelih obal Južne Amerike in severne poloble, predstavniki rodu Phocoenoides pa iščejo hrano vzdolž oceanskih tokov severnega Tihega oceana.[1]

Rjave pliskavke ogroža onesnaževanje, nekatere vrste, predvsem kalifornijska rjava pliskavka, pa se tudi pogosto zapletajo v ribiške mreže. Znane so tudi po tem, da redno nasedajo na peščenih ali blatnih plitvinah.[1] Poleg tega jih v Vzhodni Aziji ponekod še lovijo za hrano, predvsem dallove rjave pliskavke na Japonskem.[5] Štiri vrste – burmeistrova, dallova in pristaniška rjava pliskavka ter svinjek očalar – so vključene v prilogo II konvencije o varovanju selitvenih vrst divjadi (CMS).[6]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]
Svinjek očalar, nasedel na obalo
Par dallovih rjavih pliskavk na gladini

Znanih je šest danes živečih vrst v treh rodovih[3] in več izumrlih, ki so bile opisane po fosilnih ostankih.

Rjave pliskavke (družina Phocoenidae)

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Po mnenju nekaterih taksonomov sta N. phocaeniodes sunameri iz zmernih morij Vzhodne Azije in N. phocaeniodes asiaeorientalis iz Jangceja ločeni vrsti.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 6 7 Gaskin, David E. (1996). »Rjave pliskavke«. V Macdonald, David W. (ur.). Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 196–199. COBISS 61844992. ISBN 86-11-14524-0.
  2. McGowen, M.R.; Tsagkogeorga, G.; Alvarez-Carretero, G.; in sod. (2020). »Phylogenomic Resolution of the Cetacean Tree of Life Using Target Sequence Capture«. Syst Biol. 69 (3): 479–501. doi:10.1093/sysbio/syz068. PMC 7164366. PMID 31633766.
  3. 1 2 Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
  4. Tinker, Spencer (1. januar 1988). »The Vertebrae of the Cervical Region«. Whales of the World. Brill Archive. str. 37. ISBN 978-0-935848-47-2.
  5. »Small whale and dolphin hunts in Japan«. Whale and Dolphin Conservation. Pridobljeno 17. januarja 2026.
  6. "»Appendix II of the Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals (CMS). As amended by the Conference of the Parties in 1985, 1988, 1991, 1994, 1997, 1999, 2002, 2005 and 2008«. 5. marec 2009.
  7. Ichishima, H.; Kimura, M. (2005). »Harborophocoena toyoshimai, a new early Pliocene porpoise (Cetacea, Phocoenidae) from Hokkaido, Japan«. Journal of Vertebrate Paleontology. 25 (3): 655–664. doi:10.1671/0272-4634(2005)025[0655:htanep]2.0.co;2. S2CID 85421985.
  8. Ichishima, H.; Kimura, M. (2000). »A new fossil porpoise (Cetacea; Delphinoidea; Phocoenidae) from the Early Pliocene Horokaoshirarika Formation, Hokkaido, Japan«. Journal of Vertebrate Paleontology. 20 (3): 561–576. doi:10.1671/0272-4634(2000)020[0561:ANFPCD]2.0.CO;2. JSTOR 4524127. S2CID 131546796.
  9. Lambert, O. (2008). »A new porpoise (Cetacea, Odontoceti, Phocoenidae) from the Pliocene of the North Sea«. Journal of Vertebrate Paleontology. 28 (3): 863–872. doi:10.1671/0272-4634(2008)28[863:ANPCOP]2.0.CO;2. S2CID 84607782.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]