Rizling polka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rizling polka
AvtorŠtefan Kardoš
Avtor naslovniceSabina Šinko
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Subjektslovenska književnost
Žanrroman
ZaložnikMaribor: Litera
Datum izida
2007
Vrsta medijaknjiga (trda vezava)
Št. strani189
ISBN978-961-6604-19-2
COBISS58073089
UDK821.163.6-3

Rizling polka (2007) je romaneskni prvenec pisatelja Štefana Kardoša. Roman je leta 2008 prejel literarno nagrado kresnik; Cobiss je zabeležil o njem blizu 20 kritiških zapisov.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Dogajanje je postavljeno med prekmuske gorice, reko in mesto. Cveto Golja izve, da je njegova izbranka Liza, ruska barska plesalka, ki se je pred šestimi leti preselila h Golji na vinogradniško posestvo, noseča. Presrečen Golja v vaški gostilni plača pijačo tamkajšnjim pijancem. Ti vanj zasadijo seme dvoma, da otrok morda ni njegov. Golja najame detektiva, ki odkrije, da je morebitni oče David Švec, ″morski človek z velikim tičem″, moški, ki se mu je zmešalo. Golja kupi pištolo in poskuša Šveca ubiti, preganja ga po gozdu, tu pa ju vidi neimenovani pripovedovalec, ki se tam skriva s svojo ljubimko Betko. Golja Šveca zaradi posredovanja policije nazadnje ne ustreli. Pripovedovalec pa, ki je bil pred dvajsetimi leti Goljev srednješolski sošolec, izve, da je njegova ljubimka Betka v resnici Liza. V epilogu se pripovedovalec na vinskem sejmu sreča z Goljo, ki ga pozdravi kot starega prijatelja in ga povabi na trgatev, kjer se pripovedovalec po več mesecih sreča z Betko oz. Lizo. Ta se dela, da ga ne pozna. Pripovedovalec opazi, da je Liza noseča. Ko mu Golja omeni, da so zdravniki dejali, da je neploden, pa je vmes posegel bog in sedaj je njegova Liza le noseča, pripovedovalec spozna, da je Lizin otrok v resnici njegov. To spoznanje ga prizadane in odloči se, da se bo umaknil od sveta v hišo svojih staršev, ki stoji v samoti. Zgodbo konča prvoosebno razmišljanje pripovedovalca o preteklih dogodkih in o tem, da bo poskušal obnoviti svoj zakon, ki je propadel zaradi njegovega varanja.

Pripovedovalec[uredi | uredi kodo]

V romanu se prepletata dva pripovedovalca, prvoosebni in tretjeosebni. Prvoosebni pripovedovalec v prologu in epilogu razlaga o dogodkih osrednjega dela romana. Tudi v osrednjem delu se vključi, in sicer z opombami pod črto, kjer bralec razpozna, da je pripovedovalec tudi neposredno vpleten v potek dogajanja. Prolog in epilog mu služita za okvirno zgodbo in refleksijo o preteklih dogodkih, na katere je tudi sam vplival. Prepletanje prvo- in tretjeosebnega pripovedovalca in njegovo postopno razkrivanje kot soudeleženega v zgodbi v romanu ustvarjata suspenz, ki bralca pušča v napeti negotovosti vse do epiloga.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Matej Bogataj: Kardoš: Rizling polka Mladina 27. januar 2008.
  • Ines Cergol, 2007: Avtentična kriminalka. Dialogi 43/11–12. 154–157.
  • Mare Cestnik, 2008: Duhovito in domiselno: Štefan Kardoš, Rizling polka. Apokalipsa 118/119/120. 387–390.
  • Helena Dobrovoljc, 2008: Rizling polka: besede, besede, besede. Delo 50/257. 24.
  • Aljoša Harlamov: Štefan Kardoš: Rizling polka. 14. december 2012.
  • Rizling polka in kresovanje na Rožniku. RTV Slovenija 23. junij 2008.
  • Lucija Stepančič, 2008: Štefan Kardoš: Rizling polka. Sodobnost 72/9. 1302–1305.
  • Irena Štuhec, 2009: Izkušnja s sodobno pomursko književnostjo: Feri Lainšček: Muriša, Štefan Kardoš: Rizling polka. Slovenski mikrokozmosi–medetnični in medkulturni odnosi. 217–229.
  • Vladka Tucović, 2006: Jadransko morje v panonskem srcu: Štefan Kardoš: Rizling polka. Primorska srečanja 30/305–307. 241–242.
  • Urban Zorko, 2007: Skupek tarantinovskih resnic: Štefan Kardoš: Rizling polka. Literatura 19/196. 181–186.

Knjiga Portal:Literatura