Rimsko-sasanidske vojne

Rimsko sasanidske vojne
Del rimsko-perzijskih vojn
Sasanidsko cesarstvo v času Šapurja I. (leta 260)
Datum 224 n. št. – 395 n. št Prizorišče Zahodna Azija Izid Status quo Ozemeljske spremembe Prehod Armenije in Mezopotamije iz enega cesarstva v drugo in obratno
Udeleženci
Rimsko cesarstvo	Sasanidsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Aleksander Sever Maksimin Tračan Gordijan III. † Valerijan (VU) Balista Kar † Galerij Konstancij II. Julijan † Jovijan Valens	Ardašir I. Šapur I. Narseh Šapur II.

Rimsko sasanidske vojne (224 n. št. – 395 n. št.) so bile niz konfliktov med Sasanidskim cesarstvom in Rimskim cesarstvom. To je bil drugi niz konfliktov v 682 let trajajočih rimsko-perzijskih vojnah med leti 54 pr. n. št. – 628 n. št., prvi je bil Rimsko-partske vojne 54 pr. n. št. – 224 n. št.), to so bili niz konfliktov med Partskim cesarstvom ter Rimsko republiko in Rimskim cesarstvom (54 pr. n. št. – 224 n. št).

Rim je nasledil Bizanc in vojne so se nadaljevale z Bizantinsko-sasanidskimi vojnami (395 n. št. – 628 n. št.)

Rimsko-sasanidske vojne

Zgodnji rimsko-sasanidski konflikti

Konflikt se je nadaljeval kmalu po strmoglavljenju partske vladavine in ustanovitvi Sasanidskega cesarstva s strani Ardaširja I. Ardašir (vladal 226–241) je leta 230 napadel Mezopotamijo in Sirijo ter zahteval odstop vseh nekdanjih ozemelj Ahemenidskega cesarstva. Po neuspešnih pogajanjih se je Aleksander Sever leta 232 odpravil proti Ardaširju. Ena kolona njegove vojske je vkorakala v Armenijo, medtem ko sta drugi dve koloni delovali na jugu in nista uspeli. V letih 238–240, proti koncu svoje vladavine, je Ardašir ponovno napadel in zavzel več mest v Siriji in Mezopotamiji, vključno s Carrhae, Nisibisom in Hatro.

(Bishapur) Relief II v spomin na zmage Šapurja I. na zahodni fronti, ki ga prikazuje na konju z ujetim Valerijanom (cesarjem), mrtvim Gordijanom III. in klečečim cesarjem, bodisi Filipom Arabcem ali Uranijem.

Nadaljevanje

Boj se je nadaljeval in se okrepil pod Ardaširjevim naslednikom Šapurjem I.; napadel je Mezopotamijo in zavzel Hatro, tamponsko državo, ki je nedavno spremenila svojo zvestobo, vendar so bile njegove sile poražene v bitki pri Resaeni leta 243; Carrhae in Nisibis so Rimljani ponovno zavzeli. Spodbujen s tem uspehom, je cesar Gordijan III. napredoval po Evfratu, vendar je bil poražen blizu Ktezifona v bitki pri Misiche leta 244. Gordijan je bodisi umrl v bitki bodisi so ga umorili njegovi lastni možje; Filip Arabec je postal cesar in plačal 500.000 denarijev Perzijcem v hitro dogovorjenem mirovnem sporazumu.

Ker je bilo Rimsko cesarstvo oslabljeno z germanskimi vpadi in vrsto kratkotrajnih cesarjev, je Šapur I. kmalu nadaljeval svoje napade. V zgodnjih 250-ih letih je bil Filip vpleten v boj za nadzor nad Armenijo; Šapur je osvojil Armenijo in ubil njenega kralja, porazil Rimljane v bitki pri Barbalissosu leta 253, nato pa verjetno zavzel in oplenil Antiohijo. Med letoma 258 in 260 je Šapur ujel cesarja Valerijana, potem ko je porazil njegovo vojsko v bitki pri Edesi. Napredoval je v Anatolijo, vendar so ga tam porazile rimske sile; napadi Odaenata iz Palmire so prisilili Perzijce k umiku z rimskega ozemlja, pri čemer so se predali Kapadokijo in Antiohijo.

Rimsko cesarstvo leta 271 n. št. pred ponovno osvojitvijo Palmirskega cesarstva(rumeno) in Galskega cesarstva (zeleno) s strani Avrelijana

Leta 275 in 282 sta Avrelijan in Prob načrtovala invazijo na Perzijo, vendar sta bila oba umorjena, preden sta lahko uresničila svoje načrte. Leta 283 je cesar Kar uspešno napadel Perzijo, oplenil njeno prestolnico Ktezifon; verjetno bi razširili svoje osvojitve, če Kar ne bi umrl decembra istega leta. Njegovega naslednika Numerijana je lastna vojska prisilila k umiku, saj so se bali, da je Kar umrl zaradi udara strele.

Po kratkem obdobju miru v zgodnjem obdobju vladavine Dioklecijana je Narseh obnovil sovražnosti z Rimljani, napadel Armenijo in porazil Galerija nedaleč od Carrhae leta 296 ali 297. Vendar pa je leta 298 Galerij porazil Narseha v bitki pri Satali, oplenil prestolnico Ktezifon in zajel perzijsko zakladnico ter kraljevi harem. Posledična mirovna pogodba - Nisibski mir (299), je Rimljanom dala nadzor nad območjem med Tigrisom in Velikim Zabom. Rimska zmaga je bila najbolj odločilna v mnogih desetletjih: vsa izgubljena ozemlja, vsa sporna ozemlja in nadzor nad Armenijo so bili v rimskih rokah. Mnoga mesta vzhodno od Tigrisa so bila dana Rimljanom, vključno z Tigranokertom, Sairdom, Martyropolisom, Balaleso, Moxosom, Daudijo in Arzanom. Prav tako je bil nadzor nad Armenijo dan Rimljanom.

Neuspešna kampanja Julijana leta 363 je povzročila izgubo rimskih ozemeljskih pridobitev po mirovni pogodbi iz leta 299.

Ureditve iz leta 299 so trajale do sredine 330-ih, ko je Šapur II. začel vrsto ofenziv proti Rimljanom. Kljub nizu zmag v bitkah, ki so dosegle vrhunec z uničenjem rimske vojske pod vodstvom Konstancija II. pri Singari (348), so njegove kampanje dosegle malo trajnih učinkov: tri perzijska obleganja Nisibisa, v tistem času znanega kot ključ do Mezopotamije, so bila odbita, in čeprav je Šapurju leta 359 uspelo uspešno oblegati Amido in zavzeti Singaro, sta bili obe mesti kmalu ponovno pridobljeni nazaj s strani Rimljanov. Po zatišju v 350-ih, medtem ko se je Šapur boril proti nomadskim napadom na vzhodnih in nato severnih mejah Perzije, je leta 359 je sprožil novo kampanjo s pomočjo vzhodnih plemen, ki jih je medtem premagal in po težkem obleganju ponovno zavzel Amido (359). Naslednje leto je zavzel Bezabde in Singaro ter odbil protinapad Konstancija II. Toda ogromni stroški teh zmag so ga oslabili in kmalu so ga zapustili njegovi barbarski zavezniki, kar ga je pustilo ranljivega za veliko ofenzivo leta 363 rimskega cesarja Julijana, ki je z veliko vojsko napredoval po Evfratu do Ktezifona. Kljub taktični zmagi v bitki pri Ktezifonu (363) pred obzidjem Julijan ni mogel zavzeti perzijske prestolnice ali napredovati dlje in se je umaknil ob Tigrisu. Medtem ko so ga preganjali Perzijci, je bil Julijan ubit v bitki pri Samarri, med težkim umikom ob Tigrisu. Ker je rimska vojska obtičala na vzhodnem bregu Evfrata, je Julijanov naslednik Jovijan sklenil mir in se strinjal z velikimi koncesijami v zameno za varen prehod iz sasanidskega ozemlja. Rimljani so predali svoje nekdanje posesti vzhodno od Tigrisa, pa tudi Nisibis in Singaro in Šapur je kmalu osvojil Armenijo, ki so jo Rimljani zapustili.

Zaključek

Relief na skalni steni v Nakš-e Rostamu, ki prikazuje zmagoslavje Šapurja I. nad rimskim cesarjem Valerijanom in Filipom Arabcem

Leta 383 ali 384 je Armenija ponovno postala jabolko spora med rimskim in sasanidskim cesarstvom, vendar do sovražnosti ni prišlo. Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni z barbarskimi grožnjami s severa, je bil leta 384 ali 387 podpisan dokončen mirovni sporazum v Acilisenu med Šapurjem III. in Teodozijem I., ki je Armenijo razdelil med obe državi. Medtem so severna ozemlja Rimskega cesarstva napadla germanska, alanska in hunska ljudstva, so perzijske severne meje ogrožala najprej številna hunska ljudstva in nato Heftaliti.

S tem se je začelo tretje ali zadnje obdobe rimsko-perzijskih vojn in sicer bizantinsko-sasanidske vojne (395 n. št. - 628 n. št.). Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni s temi grožnjami, je sledilo večinoma mirno obdobje, prekinjeno le z dvema kratkima vojnama, prvo v letih 421–422 potem, ko je Bahram V. preganjal visoke perzijske uradnike, ki so se spreobrnili v krščanstvo in drugo leta 440, ko je Jazdegerd II. napadel rimsko Armenijo. Boji so se nadaljevali do leta 628 s spremenljivimi rezultati, ki so izčrpali obe cesarstvi, da sta podlegli pred muslimanskim osvajanjem.

Reference

• http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf (refs: 6, 168)
• http://www.shsu.edu/~his_ncp/Parthian.html (refs: 12, 14)
• http://www.thelatinlibrary.com/lactantius/demort.shtml (refs: 34, 184)
• http://www.thelatinlibrary.com/victor.caes.html#39 (refs: 39, 40)
• http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm (refs: 51, 55, 56, 60, 182)
• http://www.britannica.com/eb/article-3802 (refs: 74, 81)
• http://www.roman-emperors.org/justinia.htm (refs: 82, 90)
• http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf (refs: 96, 98, 101, 103)
• http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html (refs: 141, 188)

Primarni viri

• Agathias, Histories. Book 4.
• Aurelius Victor, Liber de Caesaribus. See original text in the Latin Library.
• Cassius Dio, Roman History. Book LXXX. Translated by Earnest Cary.
• Chronicon Paschale. See the original text in Google Books
• Corippus, Johannis Book I.
• Eutropius, Abridgment of Roman History. Book IX. Translated by the Rev. John Selby Watson.
• Herodian, History of the Roman Empire. Book VI. Translated by Edward C. Echols.
• John of Epiphania. History
• Joshua the Stylite, Chronicle. Translated by William Wright.
• Justin, Historiarum Philippicarum. Book XLI. See original text in the Latin Library.
• Lactantius, De Mortibus Persecutorum. See original text in the Latin Library.
• Plutarch, Antony. Translated by John Dryden.
• Plutarch, Crassus. Translated by John Dryden.
• Plutarch, Sylla. Translated by John Dryden.
• Procopius, History of the Wars, Book II. Translated by H. B. Dewing.
• Sibylline Oracles. Book XIII. Translated by Milton S. Terry.
• Sozomen, Ecclesiastical History, Book II. Translated by Chester D. Hartranft, Philip Schaff and Henry Wace.
• Tacitus, The Annals. Translation based on Alfred John Church and William Jackson Brodribb.
• Theophanes the Confessor. Chronicle. See original text in Documenta Catholica Omnia. (PDF)
• Theophylact Simocatta. History. Books I and V. Translated by Michael and Mary Whitby. (PDF)
• Vegetius. Epitoma Rei Militaris. Book III. See original text in the Latin Library.
• Zacharias Rhetor. Historia Ecclesiastica.

Sekundarni viri

• Ball, Warwick (2000). Rome in the East: The Transformation of an Empire. Routledge. ISBN 0-415-24357-2.
• Barnes, T. D (1985). »Constantine and the Christians of Persia«. The Journal of Roman Studies. 75: 126–136. doi:10.2307/300656. ISSN 0013-8266. JSTOR 300656. S2CID 162744718.
• Barnett, Glenn (2017). Emulating Alexander: How Alexander the Great's Legacy Fuelled Rome's Wars With Persia (First izd.). Great Britain: Pen and Sword Military. str. 232. ISBN 978-1526703002.
• Baynes, Norman H. (1912). »The restoration of the Cross at Jerusalem«. The English Historical Review. 27 (106): 287–299. doi:10.1093/ehr/XXVII.CVI.287. ISSN 0013-8266.
• Predloga:The Cambridge History of Iran
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Boyd, Kelly (2004). »Byzantium«. Encyclopedia of Historians and Historical Writing. Taylor & Francis. ISBN 1-884964-33-8.
• Börm, Henning (2016). "A Threat or a Blessing? The Sasanians and the Roman Empire". In Binder, Carsten; Börm, Henning; Luther, Andreas (eds.): Diwan. Studies in the History and Culture of the Ancient Near East and the Eastern Mediterranean. Wellem, 615–646.
• Bury, John Bagnall (1923). History of the Later Roman Empire. Macmillan.
• Cameron, Averil (1979). »Images of Authority: Elites and Icons in Late Sixth-century Byzantium«. Past and Present (84): 3–35. doi:10.1093/past/84.1.3.
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Cornuelle, Chris. »An Overview of the Sassanian Persian Military«. Thomas Harlan. Pridobljeno 23. septembra 2013.
• De Blois, Lukas; van der Spek, R. J. (2008). An Introduction to the Ancient World. Routledge. ISBN 978-1134047925.
• Dignas, Beate; Winter, Engelbert (2007). Rome and Persia in Late Antiquity. Neighbours and rivals. Cambridge University Press. ISBN 978-3-515-09052-0.
• Dodgeon, Michael H.; Greatrex, Geoffrey; Lieu, Samuel N. C. (2002). The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226–363 AD). Routledge. ISBN 0-415-00342-3.
• Evans, James Allan. »Justinian (AD 527–565)«. Online Encyclopedia of Roman Emperors. Pridobljeno 19. maja 2007.
• »Excavations In Iran Unravel Mystery Of "Red Snake"«. Science Daily. 26. februar 2008. Science News. Pridobljeno 3. junija 2008.
• Foss, Clive (1975). »The Persians in Asia Minor and the End of Antiquity«. The English Historical Review. 90: 721–747. doi:10.1093/ehr/XC.CCCLVII.721.
• Frye, R. N. (1993). »The Political History of Iran under the Sassanians«. V Bayne Fisher, William; Gershevitch, Ilya; Yarshater, Ehsan; Frye, R. N.; Boyle, J. A.; Jackson, Peter; Lockhart, Laurence; Avery, Peter; Hambly, Gavin; Melville, Charles (ur.). The Cambridge History of Iran. Cambridge University Press. ISBN 0-521-20092-X.
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Gabba, Reno E. (1965). »Sulle Influenze Reciproche Degli Ordinamenti de Parti e Dei Romani«. Atti del Convegno sul Terma: la Persia e il Mondo Greco-Romano (v italijanščini). Accademia Nazionale del Lincei.
• Garnsey, Peter; Saller, Richard P. (1987). »The Roman Empire«. The Roman Empire: Economy, Society and Culture. University of California Press. ISBN 0-520-06067-9.
• Grabar, André (1984). L'Iconoclasme Byzantin: le Dossier Archéologique (v francoščini). Flammarion. ISBN 2-08-081634-9.
• Greatrex, Geoffrey; Lieu, Samuel N. C. (2002). The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD). Routledge. ISBN 0-415-14687-9.
• Haldon, John (1997). Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture. Cambridge University Press. ISBN 0-521-31917-X.
• Predloga:Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565–1204
• Howard-Johnston, James (2006). East Rome, Sasanian Persia And the End of Antiquity: Historiographical And Historical Studies. Ashgate. ISBN 0-86078-992-6.
• Isaak, Benjamin H. (1998). »The Army in the Late Roman East: The Persian Wars and the Defense of the Byzantine Provinces«. The Near East Under Roman Rule: Selected Papers. Brill. ISBN 90-04-10736-3.
• Kia, Mehrdad (2016). The Persian Empire: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 978-1610693912.
• Lenski, Noel (2002). Failure of Empire: Valens and the Roman State in the Fourth Century A.D. University of California Press.
• Levi, A. H. T. (1994). »Ctesiphon«. V Ring, Trudy; Salkin, Robert M.; La Boda, Sharon (ur.). International Dictionary of Historic Places. Taylor & Francis. ISBN 1-884964-03-6.
• Lightfoot, C. S. (1990). »Trajan's Parthian War and the Fourth-Century Perspective«. The Journal of Roman Studies. 80: 115–116. doi:10.2307/300283. JSTOR 300283. S2CID 162863957.
• Liska, George (1998). »Projection contra Prediction: Alternative Futures and Options«. Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics. Rowman & Littlefield. ISBN 0-8476-8680-9.
• Predloga:New Cambridge Medieval History
• Greatrex, Geoffrey B. (2005). »Byzantium and the East in the Sixth Century«. V Maas, Michael (ur.). The Cambridge Companion to the Age of Justinian. Cambridge University Press. ISBN 0-521-81746-3.
• Mackay, Christopher S. (2004). »Caesar and the End of Republican Government«. Ancient Rome: A Military and Political History. Cambridge University Press. ISBN 0-521-80918-5.
• McDonough, S. J. (2006). »Persecutions in the Sasanian Empire«. V Drake, Harold Allen (ur.). Violence in Late Antiquity: Perceptions and Practices. Ashgate. ISBN 0-7546-5498-2.
• Mikaberidze, Alexander (2015). Historical Dictionary of Georgia (2nd izd.). Rowman & Littlefield. ISBN 978-1442241466.
• Potter, David Stone (2004). »The Failure of the Severan Empire«. The Roman Empire at Bay: AD 180–395. Routledge. ISBN 0-415-10057-7.
• Rawlinson, George (2007) [1893]. Parthia. Cosimo. ISBN 978-1-60206-136-1.
• Rekavandi, Hamrid Omrani; Sauer, Eberhard; Wilkinson, Tony; Nokandeh, Jebrael. »The Enigma of the Red Snake«. World Archaeology. Current Archaeology. Pridobljeno 27. maja 2008.
• Shahbazi, A. SH. (1996–2007). »Historiography – Pre-Islamic Period«. V Yarshater, Ehsan (ur.). Encyclopædia Iranica. Arhivirano iz prvotnega dne 29. januarja 2009.{{navedi enciklopedijo}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
• Shahîd, Irfan (1984). »Arab-Roman Relations«. Rome and the Arabs. Dumbarton Oaks. ISBN 0-88402-115-7.
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Sicker, Martin (2000). »The Struggle over the Euphrates Frontier«. The Pre-Islamic Middle East. Greenwood. ISBN 0-275-96890-1.
• Sidnell, Philip (2006). »Imperial Rome«. Warhorse, Cavalry in the Ancient World. Continuum. ISBN 1-85285-374-3.
• Southern, Pat (2001). »Beyond the Eastern Frontiers«. The Roman Empire from Severus to Constantine. Routledge. ISBN 0-415-23943-5.
• Soward, Warren; Whitby, Michael; Whitby, Mary. »Theophylact Simocatta and the Persians« (PDF). Sasanika. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 10. junija 2011. Pridobljeno 27. aprila 2008.
• Speck, Paul (1984). »Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance«. Varia 1 (Poikila Byzantina 4). Rudolf Halbelt. str. 175–210.
• Suny, Ronald Grigor (1994). The Making of the Georgian Nation (Second izd.). Indiana University Press. ISBN 0-253-20915-3.
• Treadgold, Warren (1997). A History of the Byzantine State and Society. Stanford, California: Stanford University Press. ISBN 0-8047-2630-2.
• Verbruggen, J. F.; Willard, Sumner; Southern, R. W. (1997). »Historiographical Problems«. The Art of Warfare in Western Europe During the Middle Ages. Boydell & Brewer. ISBN 0-85115-570-7.
• Wagstaff, John (1985). »Hellenistic West and Persian East«. The Evolution of Middle Eastern Landscapes: An Outline to A.D. 1840. Rowman & Littlefield. ISBN 0-389-20577-X.
• Wheeler, Everett (2007). »The Army and the Limes in the East«. V Erdkamp, Paul (ur.). A Companion to the Roman Army. Blackwell. ISBN 978-1-4051-2153-8.
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Predloga:Cambridge Ancient History
• Williams, Stephen; Friell, Gerald (1999). »Imperial Wealth and Expenditure«. The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century. Routledge. ISBN 0-415-15403-0.

Nadaljnje branje

• Andres, Hansjoachim (2022). Bruderzwist. Strukturen und Methoden der Diplomatie zwischen Rom und Iran von der Teilung Armeniens bis zum Fünfzigjährigen Frieden. Stuttgart: Franz Steiner. ISBN 978-3-515-13363-0.
• Blockley, Roger C. (1992). East Roman Foreign Policy. Formation and Conduct from Diocletian to Anastasius (ARCA 30). Leeds: Francis Cairns. ISBN 0-905205-83-9.
• Börm, Henning (2007). Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike. Stuttgart: Franz Steiner. ISBN 978-3-515-09052-0.
• Börm, Henning (2008). »"Es war allerdings nicht so, dass sie es im Sinne eines Tributes erhielten, wie viele meinten ..." Anlässe und Funktion der persischen Geldforderungen an die Römer«. Historia (v nemščini). 57: 327–346. doi:10.25162/historia-2008-0019. S2CID 252458547.
• Greatrex, Geoffrey B. (1998). Rome and Persia at War, 502–532. Rome: Francis Cairns. ISBN 0-905205-93-6.
• Isaac, Benjamin (1998). »The Eastern Frontier«. V Cameron, Averil; Garnsey, Peter (ur.). The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337–425 XIII. Cambridge University Press. ISBN 0-521-30200-5.
• Kaegi, Walter E. (2003). Heraclius, Emperor of Byzantium. Cambridge University Press. ISBN 0-521-81459-6.
• Kettenhofen, Erich (1982). Die Römisch-persischen Kriege des 3. Jahrhunderts. n. Chr. Nach der Inschrift Sāhpuhrs I. an der Ka'be-ye Zartošt (ŠKZ). Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients B 55. Wiesbaden.
• Millar, Fergus (1982). The Roman Near East, 31 B.C.–A.D. 337. Cambridge: Harvard University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2011. Pridobljeno 11. septembra 2017.
• Mitchell, Stephen B. (2006). A History of the Later Roman Empire, AD 284–641. Blackwell. ISBN 1-4051-0857-6.
• Potter, David S. (2004). The Roman Empire at Bay: AD 180–395. London und New York: Routledge. ISBN 0-415-10058-5.
• Whitby, Michael (1988). The Emperor Maurice and his Historian. Oxford University Press. ISBN 0-19-822945-3.

Zunanje povezave

• Cataphracts and Siegecraft – Roman, Parthian and Sasanid military organisation.
• Alemani, Agustí. »Sixth Century Alania: between Byzantium, Sasanian Iran and the Turkic World« (PDF). Ēran ud Anērān. Transoxiana Webfestschrift Series I. Pridobljeno 6. maja 2008.
• »Rome and Parthia at War«. History Articles – Classical Europe and Mediterranean. All Empires – Online History Community. Pridobljeno 16. maja 2008.
• »Sassanids vs Byzantines«. History Articles – Medieval Europe. All Empires – Online History Community. Pridobljeno 16. maja 2008.