Pojdi na vsebino

Rimsko gledališče, Zaragoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rimsko gledališče, Zaragoza
Teatro romano de Zaragoza
Rimsko gledališče, Zaragoza se nahaja v Španija
Rimsko gledališče, Zaragoza
Rimsko gledališče, Zaragoza
LokacijaZaragoza, Španija
Koordinati41°39′08″N 0°52′42″E / 41.65222°N 0.87833°E / 41.65222; 0.87833
Tiprimsko gledališče
Uradno ime: Teatro romano
TipNepremičnina
Kriterijspomenik
Razglasitev2001
Evid. št.RI-51-0010689

Rimsko gledališče v Zaragozi je rimsko gledališče v rimski koloniji Caesaraugusta – današnja Zaragoza v Španiji – v rimski provinci Hispania Tarraconensis. Zgrajeno je bilo v prvi polovici 1. stoletja našega štetja, v dobi Tiberija in Klavdija, po vzoru Marcellovega gledališča v Rimu. Uporabljali so ga za rimske gledališke predstave in je imelo kapaciteto 6000 gledalcev v mestu, kjer je živelo le 18.000 ljudi.[1] Trenutno je v ruševinah, aktivno pa je bilo do 3. stoletja.

Njegovi materiali so bili uporabljeni za gradnjo obzidja in drugih stavb. Leta 1973 so ga odkrila arheološka izkopavanja. Trenutno si ga je mogoče ogledati v okviru gledališkega muzeja Cesaraugusta. Leta 2001 je bilo razglašeno za Bien de Interés Cultural.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Caesaraugusta.

Gradnja rimskega gledališča Caesaraugusta se je začela v začetku 1. stoletja v času vladavine rimskega cesarja Tiberija. Dokončana je bila pod vladavino cesarja Klavdija sredi 1. stoletja našega štetja. S površino 7000 kvadratnih metrov in premerom 106 metrov se uvršča med največja gledališča v rimski Hispaniji. Gledališče je lahko sprejelo približno 6000 gledalcev.[3]

Tehnične značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Za razliko od drugih gledališč, ki so izkoriščala naravna pobočja, je bila ta stavba zgrajena na ravnem terenu z uporabo opus caementicium. Zgrajeno je bilo z zasnovo koncentričnih obročev z radialnimi stenami med njimi. Te stene so tvorile cavea ali sedežne nivoje, ki so bili nato prekriti z marmornatimi ploščami, tako kot orkestra.

Fasada je bila okrašena z klesanimi bloki v slogu opus quadratum, ki so se dvigali do zunanje višine treh nadstropij in dvaindvajsetih metrov. Gledališče se je ponašalo z edinstvenim, neodvisnim vhodom iz osrednjih vrat fasade neposredno v orkestro. Ta pot je potekala pravokotno na oder ali skeno in je služila kot osrednja os gledališča, izključno za neposreden dostop oblasti do rezerviranih sedežev v orkestrskem polkrogu. Ta poseben vhod je mogoče videti tudi v gledališčih v Torinu in Minturnu. Vendar pa izstopa kot edinstven med gledališči rimske Hispanije. To oblikovno izbiro bi lahko pripisali raznolikosti predstav, ne le dramskih, ki so se odvijale v notranjosti.[4]

Preobrazba in ponovno odkritje

[uredi | uredi kodo]

Propad gledališča se je začel v 3. stoletju, ko so kamenje ponovno uporabili za utrjevanje mestnega obzidja in drugih konstrukcij. Posledično je danes vidna le rimska betonska konstrukcija.

Skozi leta je bilo gledališče pokopano pod poznejšimi konstrukcijami. Ostalo je zakrito do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so ga izkopavanja ponovno prinesla na dan. Po ponovnem odkritju je bila prenovljena za javni ogled in zdaj v njej domuje muzej, ki razstavlja in interpretira odkrite arheološke najdbe.

Obiskovalci si lahko ostanke sedežnih stopenj in odra ogledajo po sprehajalnih poteh. Ti ostanki so zaščiteni pod veliko prosojno polikarbonatno prevleko. Ob arheoloških ostankih je bila obnovljena stavba, v kateri se nahaja Interpretacijski center. Ta center obiskovalce seznanja z zgodovino gledališča, dramskimi žanri ter družbenim in političnim življenjem tistega obdobja.[5]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Teatro Romano de Zaragoza«. Gobierno de Aragón (v španščini). Pridobljeno 3. novembra 2017.
  2. VV. AA., Renovación del Plan Integral del Casco Histórico de Zaragoza 2005-2012, Zaragoza, Gerencia Municipal de Urbanismo del Ayuntamiento de Zaragoza, page 65.
  3. Teatro Romano de Zaragoza, Gobierno de Aragón (2017), page 12.
  4. Miguel Beltrán Lloris, El teatro de Caesaraugusta. Estado actual de conocimiento, (in Spanish) vol. 2, 1993, pgs. 93-118.
  5. Francisco de Asís Escudero and María Pilar Galves, Edificios de espectáculos, (in Spanish) L'erma di Bretschneider, 2007, vol. 4, pgs. 57-70. ISBN 9788882653986.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]