Ogled vira Riga

{{Infopolje Mesto
|name                   = Riga
|native_name            = Rīga
|nickname               = 
|motto                  = 
|settlement_type        = Mesto
|image_skyline          = Riga_montage.jpg
|imagesize              =
|image_alt              =  
|image_caption          =  
|image_flag             = Flag_of_Riga.svg
|image_seal             = Greater Coat of Arms of Riga - for display.svg
|map_alt                = Geografska lega Rige v Latviji
|map_caption            = Geografska lega Rige v Latviji
|image_map      = Riga in Latvia.svg
|subdivision_type       = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name       = {{LAT}}
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|government_type        = 
|leader_title           = 
|leader_name            = 
|leader_title1          = 
|leader_name1           = 
|leader_title2          = 
|leader_name2           = 
|leader_title3          =
|leader_name3           = 
|established_title      = 
|established_date       = 1201
|established_title2     =  
|established_date2      = 
|established_title3     =  <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3      = 
|area_footnotes    =(2002) <ref name="figures">{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |title=Riga in Figures |accessdate=2 August 2007 |publisher=Riga City Council |archive-date=2007-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070810132246/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |url-status=dead }}</ref>
|area_total_km2    =304
|area_water_km2    =48,50
|area_water_percent  =15,8
|area_metro_km2      =10.133
|population_as_of       =2018
|population_footnotes     = <ref name="population">{{navedi splet |url=http://data.csb.gov.lv/pxweb/lv/iedz/iedz__riga/RIG010.px/table/tableViewLayout1/?rxid=5fc39940-d36b-4c77-b501-eca71fc108d2 |title=RESIDENT POPULATION BY STATISTICAL REGION, CITY AND COUNTY|publisher=Centrālā statistikas pārvalde |accessdate=7 January 2019}}</ref>
|population_total       =633.071
|population_density_km2    =auto
|population_urban  =        939.325<ref>http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en</ref>
|population_metro   =1.070.000 <ref>https://www.geo.lu.lv/fileadmin/user_upload/lu_portal/projekti/gzzf/Konferences/EGEA/Krisjane_Zira_Rigas_aglomeracija.pdf#page=10</ref>
|population_density_metro_km2= 146,7
|timezone1      =EET
|utc_offset1     =+2
|timezone1_DST    =EEST
|utc_offset1_DST   =+3
|latd= 56|latm=58 |lats=0 |latNS=N
|longd=24 |longm=8 |longs=0 |longEW=E
|elevation_m          = 
|postal_code_type       = 
|postal_code            = 
|area_code              = 
|website                = {{URL|www.riga.lv}}
|footnotes              = {{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Historic Centre of Riga
   | designation1_date = 1997
   | designation1_type = Kulturni
   | designation1_criteria = i, ii
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/852 852]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{Flag|Latvija}}
   | designation1_free2name = Področje
   | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}}
}}

'''Riga''' (/ ˈriːɡə /; latvijsko ''Rīga'' [ˈriːɡa]; livonsko ''Rīgõ'') je glavno mesto [[Latvija|Latvije]] v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto [[Jūrmala]], pa več kot milijon, kar je polovica prebivalcev države. Riga je bistveno večja od vseh drugih mest v Latviji in obenem največje mesto v vseh treh baltskih državah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|title=Latvia in Brief|year=2011|publisher=Latvian Institute|accessdate=5 November 2011|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226035413/http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|url-status=dead}}</ref> Leži ob [[Riški zaliv|Riškem zalivu]] ob ustju reke [[Zahodna Dvina|Daugave]], kjer se ta izliva v [[Baltsko morje]]. Ozemlje Rige obsega 307 km<sup>2</sup> in leži na ravni in peščeni planoti, ki je 1 do 10 m nad mojem.

Riga je bila ustanovljena leta 1201 in je nekdanja članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Zgodovinsko središče Rige je na seznamu Unescove svetovne dediščine, ki je znano po svoji arhitekturi [[Art nouveau]] / [[Jugendstil]] in leseni arhitekturi 19. stoletja. Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture, skupaj z Umeo na Švedskem. Gostila je vrh zveze Nato 2006, tekmovanje za pesem Evrovizije 2003, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za moške IIHF leta 2006 in svetovno prvenstvo v ženskem curlingu leta 2013. V mestu je urad evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Leta 2016 je Rigo obiskalo več kot 1,4 milijona turistov<ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|title=Tourism in Latvia 2017|publisher=Central Statistical Bureau of Latvia|website=www.csb.gov.lv|language=en|access-date=9 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180209182204/http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|archive-date=9 February 2018|url-status=dead}}</ref>. Mesto ima mednarodno letališče Riga, največje in najbolj obremenjeno letališče v baltskih državah. Riga je članica Eurocities<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurocities.eu|title=EUROCITIES – the network of major European cities|publisher=Eurocities|accessdate=8 November 2011}}</ref>, Zveze baltskih mest (UBC) <ref>{{navedi splet|url=http://www.ubc.net/|title=Union of the Baltic Cities|publisher=Union of the Baltic Cities (UBC)|accessdate=8 November 2011}}</ref>  in Zveze prestolnic Evropske unije (UCEU) <ref>{{navedi splet|url=http://www.uceu.org|title=Union of Capitals of the European Union|publisher=Union of Capitals of the European Union (UCEU)|accessdate=8 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020113843/http://www.uceu.org/|archive-date=20 October 2011|url-status=dead}}</ref>.

== Etimologija ==
Ena teorija o izvoru imena ''Riga'' je, da gre za pokvarjeno izposojenko iz [[livonščina|livonščine]] ''ringa'', ki se nanaša na starodavno naravno pristanišče, ki ga tvori pritočna zanka z reko Daugava <ref name="CEROI">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/latviski/pamatlietas/teritorija.htm|title=Teritorija un administratīvās robežas vēsturiskā skatījumā|publisher=Cities Environmental Reports on the Internet|language=lv|accessdate=2 August 2007}}</ref>. Druga teorija je, da je ''Riga'' dolžna imenovanje po že uveljavljeni vlogi v trgovini med Vzhodom in Zahodom, kot izposojenka latvijske ''rija'',  skedenj za mlatenje, ''j'' pa je zlasti v nemščini postal ''g''. Rigo angleški geograf Richard Hakluyt (1589) imenuje ''Rie'' <ref>Pronouncing the "i" and "e" separately, REE-eh, is the best approximation to the Latvian ''rija'', as "Ria" would result in an "i" not "ee" sound.</ref>, nemški zgodovinar Dionysius Fabricius (1610) pa potrjuje izvor Rige iz ''rije'' <ref>Fabrius, D. Livonicae Historiae Compendiosa Series, 1610: ''Riga nomen sortita est suum ab aedificiis vel horreis quorum a litus Dunae magna fuit copia, quas livones sua lingua Rias vocare soliti.''</ref>. Še ena teorija bi lahko bila, da je Riga dobila ime po Riegeju, nemškem imenu reke Rīdzene, pritoka Daugave <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Riga municipality portal |website=www.riga.lv |accessdate=10 February 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120223130131/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |archivedate=23 February 2012}}</ref>.

Možna teorija je, da je ime Riga uvedel škof Albert, pobudnik kristjanizacije in osvajanja livonskih in baltskih prebivalcev. Prav tako je predstavil razlago imena mesta, ki izhaja iz latinske ''rigata'' ('namakana'), ki simbolizira »namakanje suhih poganskih duš s strani krščanstva« <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Coat of arms of Riga|website=www.riga.lv |accessdate=26 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711114153/http://www.ngw.nl/int/lat/riga.htm|archivedate=11 July 2007}}</ref>.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Rige}}
{{Quote box |width=24em |align=left |bgcolor=#EBEBFF
|title=Zgodovinska pripadnost
|fontsize=90% |quote=
{{flagicon image|Baltic coat of arms.svg}} [[Terra Mariana]] (kondominij nadškofije Riga in [[Livonski red|Livonskega reda]]) 1201–1561<br/>{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg}} [[Svobodno cesarsko mesto]] 1561–1582<br/>{{nowrap|{{flagicon image|Chorągiew królewska króla Zygmunta III Wazy.svg}} [[Republika obeh narodov]] 1582–1629}}<br/>{{flagicon image|Flag of Sweden.svg}} [[Švedsko cesarstvo]] 1629–1721<br/>{{flagicon image|Flag of Russia.svg}} [[Ruski imperij]] 1721–1917<br/>{{flag|Nemško cesarstvo}} 1917–1918<br/>{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1918–1940<br/>{{flagicon|Soviet Union}} [[Sovjetska zveza]] 1940–1941<br/>{{flag|Tretji rajh}} 1941–1944<br/>{{flagicon|Sovjetska zveza}}{{flagicon|Latvijska SSR}} [[Sovjetska zveza]] 1944–1990<br />{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1990–danes
}}

Mesto Riga je bilo ustanovljeno v okviru [[Hansa|Hanse]] leta 1201 in je bilo pod oblastjo mnogih držav. Prvi nasprotnik mestne državice je bil Latvijski viteški red, ki je bil veja [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Pod pretvezo pokristijanjevanja so se vitezi stoletja borili za nadoblast in čeprav so jih prebivalci Rige nekajkrat tudi premagali, so napadi prenehali samo po livonski vojni (1558-1582), ko je red prenehal obstajati. Takrat so opustošeno deželo zasedli [[Poljaki]], a že leta 1621 so zavzeli Rigo [[Švedi]]. Med [[Karel XII. Švedski#Velika severna vojna|Veliko severno vojno]] (1700-1721) so se potegovali za Rigo Poljaki, [[Sasi]] in [[Rusi]], dokler je ni leta 1710 zasedel ruski car [[Peter Veliki]]. Rusi so ostali na oblasti več kot dve stoletji, a pravi gospodarji Rige so bili [[Nemci]], ki so popolnoma prevzeli mestno gospodarstvo. Med [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] so bile [[Baltske države]] v ospredju dogodkov. Leta 1917 so zasedli Latvijo Nemci, naslednje leto je država proglasila samostojnost, a že čez dva meseca jo je zasedla Rusija. Proti njej so nastopili spet Nemci, a tudi njih so premagali domačini s pomočjo [[Estonci|estonske]] vojske (julija 1919). Naslednjega leta je Latvija podpisala mirovno pogodbo z Rusijo, ki je sporazum prekršila takoj ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1940. Čeprav so že naslednje leto nemške čete vkorakale v Rigo, so jo [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] spet pridobili ob koncu vojne. [[Latvijci]] so spet proglasili neodvisnost leta 1990, ko so izrecno obnovili državnost iz leta 1918 in razglasili vmesno obdobje za ''okupacijo''. Riga je bila izbrana za glavno mesto države.

=== Ustanovitev ===
Reka [[Zahodna Dvina]] (Daugava) je bila trgovska pot že od antike, del plovne poti [[Vikingi|Vikingov]] [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Dvina-Dneper do Bizanca]].<ref name="BilmanisLIS">Bilmanis, A. Latvia as an Independent State. Latvian Legation. 1947.</ref> Zaščiteno naravno pristanišče 15 km od ustja Daugave - lokacija današnje Rige - je bilo zapisano kot ''Duna Urbs'' že v 2. stoletju. Naselili so ga [[Livonci]], starodavno pleme Fincev.
[[File:Old Riga Buildings.JPG|thumb|[[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] je ena najbolj ikoničnih stavb stare Rige (Vecrīga)]]

Riga se je v srednjem veku začela razvijati kot središče trgovine z Vikingi. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z [[ribolov]]om, [[živinoreja|živinorejo]] in trgovino, kasneje pa so razvijali obrti (kost, [[les]], [[jantar]] in [[železo]]).

''Henrikova Livonska kronika'' (latinsko ''Heinrici Cronicon Lyvoniae'') priča o tem, da je bila Riga do 12. stoletja trgovsko središče, ki jo navaja kot ''portus antiquus'' (starodavno pristanišče), in opisuje stanovanja in skladišča, ki se uporabljajo za shranjevanje večinoma [[lan]]u in [[koža|kož]]. Rigo so začeli obiskovati tudi nemški trgovci in leta 1158 ustanovili bližnjo podružnico.

Skupaj z nemškimi trgovci je prišel menih Meinhard iz Segeberga<ref name="EMA">Vauchez et al. Encyclopedia of the Middle Ages. Routledge, 2001</ref>, ki je livonske pogane spreobračal v krščanstvo. Katoliško in pravoslavno krščanstvo je v Latvijo prišlo že več kot stoletje prej in mnogi Latvijci so bili krščeni. Meinhard se je naselil med Livonci in zgradil grad in cerkev v Uexküllu (danes znanem kot Ikšķile), gorvodno od Rige in tam ustanovil svojo škofijo. Livonci so še naprej prakticirali poganstvo. Meinhard je leta 1196 umrl v Uexküllu, potem ko ni uspel v svoji misiji <ref name="Saga">Germanis, U. The Latvian Saga. 10th ed. 1998. Memento, Stockholm.</ref>. Leta 1198 je s kontingentom križarjev prišel škof Berthold  in začel kampanjo prisilne kristjanizacije. Berthold je kmalu zatem umrl in njegove sile so bile poražene.

Cerkev se je mobilizirala, da bi se maščevala izdaji bule [[papež Inocenc III.|papeža Inocenca III.]] Razglasil je križarski pohod proti Livoncem. Škofa Alberta je leta 1199 razglasil za livonskega škofa njegov stric Hartwig iz Uthleda, knezo-nadškof v Bremenu in Hamburgu. Albert je pristal v Rigi leta 1200 s 23 ladjami<ref name="CathE">Laffort, R. (censor), ''Catholic Encyclopedia'', Robert Appleton Co., 1907</ref> in 500 vestfalskimi križarji<ref name="ReferenceA">Tolstoy-Miloslavsky, D. ''The Tolstoys: Genealogy and Origin''. A2Z, 1991</ref>. Leta 1201 je prenesel sedež livonske škofije iz Uexkülla v Rigo in za to izsiljeval soglasje starešin v Rigi.

=== Pod škofom Albertom ===
Leto 1201 je zaznamoval tudi prvi prihod nemških trgovcev v Novgorod preko Dvine <ref name="PDIntBus">Dollinger, P. ''The Emergence of International Business 1200–1800'', 1964; translated Macmillan and Co edition, 1970</ref>. Za obrambo ozemlja <ref name="RRiga">Reiner et al. ''Riga''. Axel Menges, Stuttgart. 1999.</ref> in trgovine je Albert leta 1202 ustanovil red [[Livonski bratje meča|Livonskih bratov meča]], ki je bil odprt za plemiče in trgovce.

Nadaljevalo se je pokristjanjevanje. Leta 1207 je Albert začel utrjevati mesto. Cesar [[Filip Švabski]] je Albertu Livonijo dodelil kot [[fevd]]<ref name="HistChristCh">Moeller et al. History of the Christian Church. MacMillan & Co. 1893.</ref> in kneževino [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Za spodbujanje stalne vojaške navzočnosti je bilo teritorialno lastništvo razdeljeno med Cerkev in red, pri čemer je Cerkev prevzela Rigo in dve tretjini vseh dežel, red pa tretjino <ref name="ACQRxlvi">Palmieri, A. ''Catholic Origin of Latvia'', ed. Cororan, J.A. et al. ''The American Catholic Quarterly Review'', Volume XLVI, January–October 1921. Philadelphia.</ref>. Do takrat so križarji služili eno leto, nato so se vrnili domov.

Albert je zagotovil trgovsko prihodnost Rigi s pridobitvijo papeških bul, ki so določale, da morajo vsi nemški trgovci nadaljevati svojo baltsko trgovino prek Rige. Leta 1211 je Riga kovala svoj prvi kovanec in Albert je postavil temelj za Riško stolnico <ref>[http://www.doms.lv/info/?mnu_id=50 ''Doma vēsture (history)'']. Retrieved 29 July 2009.</ref>. Riga še ni bila varna, saj jo je ogrožala zveza plemen. Leta 1212 je Albert vodil pohod, da bi prisilil Polotsk, da bi nemškim trgovcem dovolili brezplačen prehod preko reke. Polotsk je odstopil Kukenoisu (Koknese), Jersiko Albertu, s čimer so Livonci tudi končali plačevanje davka Polocku.<ref name="MedChronV">Kooper, E. ''The Medieval Chronicle'' V. Radopi, 2008.</ref>

Riško trgovsko državljanstvo se je obrestovalo in si od Cerkve prizadevalo za večjo avtonomijo. Leta 1221 so v Rigi pridobili pravico do samostojne samouprave in sprejeli mestno ustavo.<ref name="CTHW">Wright, C.T.H. ''The Edinburgh Review'', ''The Letts'', 1917</ref>

Istega leta je bil Albert prisiljen priznati dansko oblast nad deželami, ki so jih osvojili v Estoniji in Livoniji <ref name="CCBF">Murray, A., ''Crusade and Conversion on the Baltic Frontier, 1150–1500''. Ashgate, London. 2001.</ref>. Danci so pristali v Livoniji, zgradili trdnjavo v Revalu ([[Talin]]) in se lotili osvajanja estonskih in livonskih dežel. Nemci so poskusili atentat na Valdemarja, vendar je Valdemar leta 1222 vrnil vse livonske dežele in posesti pod nadzor Alberta.<ref name="PandBC">Fonnesberg-Schmidt, I. ''The Popes and the Baltic Crusades, 1147–1254''. Brill. 2006.</ref>

Nadaljevale so se Albertove težave z državljani v Rigi; s papeškim posredovanjem je bila leta 1225 dosežena poravnava, po kateri jim ni bilo treba plačati davka riškemu škofu, riški državljani pa so pridobili pravico voliti svoje magistrate in mestne svetnike. Leta 1226 je Albert posvetil stolnico, zgradil cerkev svetega Jakoba, (zdaj stolnico) in ustanovil župnijsko šolo pri cerkvi svetega Jurija.

Leta 1227 je Albert osvojil Oesel <ref name="FletcherCoEPC">Fletcher, R.A., ''The Conversion of Europe: From Paganism to Christianity, 371–1386AD''. Harper Collins. 1991.</ref>, mesto Riga pa je sklenilo pogodbo s kneževino Smolensk, ki je Rigo prepustila Polotoku.<ref name="HfT1888">Michell, Thomas. Handbook for Travelers in Russia, Poland, and Finland. London, John Murray, 1888.</ref>

Albert je umrl januarja 1229. Ni si prizadeval, da bi bil maziljen kot nadškof, vendar bo nemška hegemonija, ki jo je vzpostavil nad Baltikom, trajala sedem stoletij.
[[File:Panorama of Riga, 1572.jpg|thumb|upright=1.25|Riga v 16. stoletju]]

=== Hansa ===
Leta 1282 je Riga postala članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Hansa je pomagala Rigi zagotoviti gospodarsko in politično stabilnost, s čimer je mestu zagotovila močne temelje, ki so zdržali politične spremembe, ki bodo prihajale vse do sodobnega časa.
[[File:Riga 1650.jpg|thumb|upright=0.9|left|Riga leta 1650. Risba Johann Christoph Brotze]]

=== Sveto rimsko cesarstvo, Republika obeh narodov, Švedsko cesarstvo in Ruski imperij ===
Z zmanjševanjem vpliva Hanse je Riga postala predmet tujih vojaških, političnih, verskih in gospodarskih stremljenj. Riga je sprejela [[reformacija|reformacijo]] leta 1522, s čimer se je končala oblast nadškofov. Leta 1524 so [[ikonoklazem|ikonoklasti]] ciljali na kip Device Marije v stolnici, da bi pokazali nestrinjanje z verskimi ikonami. Obtožena je bila čarovništva in obsojena na utopitev v reki Daugavi. Ker je kip plaval, so ga v Kubsbergu označili za čarovnega in ga zažgali <ref name="fn_1">{{navedi knjigo|last=MacCulloch|first=Diarmaid|authorlink=|title=The Reformation: A History|url=https://books.google.com/?id=rE7uAAAAMAAJ|year=2003|publisher=Penguin|page = 150|isbn=978-0-670-03296-9|accessdate=10 February 2016}}</ref>. Z razpadom [[Livonski red|Livonskega reda]] med [[Livonska vojna|Livonsko vojno]] je imela Riga dvajset let status [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] Svetega rimskega cesarstva, še preden je pod vplivom [[Republika obeh narodov |poljsko-litovskega zveze]] leta 1581 z Drohiczynsko pogodbo končala vojna za Rigo. Leta 1621, med poljsko-švedsko vojno (1621–1625), je bila Riga in obdajajoči trdnjava Daugavgriva pod oblastjo švedskega kralja Gustava Adolfa, ki se v [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] ni vmešal le zaradi politične in gospodarske koristi, pa tudi v prid nemškega [[luteranstvo|luteranskega]] [[protestantizem|protestantizma]]. Med rusko-švedsko vojno (1656–1658) je Riga zdržala obleganje ruskih sil.

Riga je do leta 1710 ostala eno največjih mest pod švedsko krono <ref>The Dynamics of Economic Culture in the North Sea and Baltic Region. Uitgeverij Verloren, 2007. {{ISBN|9789065508829}}. P. 242.</ref>, obdobje, v katerem je mesto ohranilo veliko avtonomne samouprave. Leta 1701 se je v bližini zgodila otvoritvena faza velike severne vojne, bitka za Rigo (znana tudi kot prečkanje Düne) in se končala s švedsko zmago. Vendar so leta 1710 Rusi pod carjem [[Peter Veliki|Petrom Velikim]] oblegali Rigo, ki jo je opustošila [[kuga]]. Riga je skupaj z drugimi livonskimi mesti in plemiči kapitulirala pred Rusijo, vendar je v veliki meri ohranila svoje privilegije. Riga je postala glavno mesto guvernorata Riga (pozneje: Livonija). Prevlada severne Švedske se je končala in nastanek Rusije kot najmočnejše severne sile je bil formaliziran z Nystadsko pogodbo leta 1721. Riga je bila na začetku 20. stoletja največje izvozno pristanišče lesa v Ruskem cesarstvu.<ref>{{Navedi splet |url=http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |title=Port of Riga over nine Centuries |accessdate=2020-04-08 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408153815/http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |url-status=dead }}</ref> Do leta 1900 je bila Riga za Moskvo, Sankt Peterburgom, Varšavo in Odeso peto največje mesto v Ruskem cesarstvu.<ref>Riga, L. (2012). The Latvian Bolsheviks. In The Bolsheviks and the Russian Empire (pp. 155-185). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/CBO9781139013628.010</ref>
[[File:German troops Riga 1917.jpg|thumb|upright=0.9|Nemška vojska vstopa v Rigo v času prve svetovne vojne]]
[[File:Baltische Post 25 October 1908.jpg|thumb|right|"''Baltische Post''" je bil nemški časopis v Rigi v zgodnjem 20. stoletju.]]

V teh stoletjih mnogih vojn in spremembah oblasti na Baltiku in kljub demografskim spremembam so baltski Nemci v Rigi ohranili prevladujoč položaj. Do leta 1867 je bilo v Rigi 42,9 % Nemcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history-museum.lv/english/pages/par-mums/muzeja-vesture.php|title=National History Museum of Latvia|work=history-museum.lv|accessdate=10 February 2016}}</ref> Riga je uporabljala nemščino kot svoj uradni upravni jezik do postavitve ruščine leta 1891 kot uradnega jezika v baltskih provincah, kot del politike rusifikacije ne-rusko govorečih ozemelj Ruskega cesarstva, vključno s Poljskim kongresom, Finsko in Baltskimi deželami, ki jih je izvajal car [[Aleksander III. Ruski]]. Sredi 19. stoletja se je v mesto začelo seliti vse več Latvijcev. Z vzponom latvijske buržoazije je bila Riga središče latvijskega nacionalnega prebujenja z ustanovitvijo Riškega latvijskega združenja leta 1868 in z organizacijo prvega festivala narodnih pesmi leta 1873. Nacionalističnemu gibanju neo-Latvijcev je sledilo socialistično ''Nova struja'' med hitro industrializacijo mesta, ki je vrhunec doživela med revoluciju 1905, ki jo je vodila latvijska socialdemokratska delavska stranka.

=== Prva svetovna vojna ===
20. stoletje je v Rigi prineslo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in vpliv [[ruska revolucija|ruske revolucije]] 1917. Zaradi bitke pri Jugli je nemška vojska 3. septembra 1917 vkorakala v Rigo. 3. marca 1918 je bila podpisana pogodba Brest-Litovsk, ki baltske države daje Nemčiji. Zaradi premirja z Nemčijo z 11. novembra 1918 se je morala Nemčija odpovedati tej pogodbi, prav tako tudi Rusija, zaradi česar so Latvija in druge baltske države lahko zahtevale neodvisnost. Latvija, ki ji je bila Riga kot glavno mesto, je tako razglasila neodvisnost 18. novembra 1918. Med obema vojnama (1918–1940) sta se Riga in Latvija usmerili od Rusije v države zahodne Evrope. Združeno kraljestvo in Nemčija sta Rusijo zamenjali kot največja trgovinska partnerja Latvije. Večina baltskih Nemcev se je preselila konec leta 1939, pred zasedbo Estonije in Latvije s strani Sovjetske zveze junija 1940.

=== Druga svetovna vojna ===
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Latvijo junija 1940 zasedla [[Sovjetska zveza]], nato pa je v letih 1941–1944 okupirala [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. 17. junija 1940 so sovjetske sile napadle Latvijo in zasedle mostove, pošto / telefon, telegraf in radiodifuzijske pisarne. Tri dni kasneje je bil latvijski predsednik Karlis Ulmanis prisiljen odobriti prosovjetsko vlado, ki je nastopila položaj. 14. in 15. julija so bile v Latviji in drugih baltskih državah organizirane volitve. Glasovnice so imele naslednja navodila: »Na volilni listi mora biti shranjen le seznam bloka latvijskega delovnega ljudstva. Glasovnica mora biti deponirana brez spremembe«. Domnevni indeks volilne udeležbe je znašal 97,6 %. Najpomembneje je, da so bili celotni rezultati volitev objavljeni v Moskvi 12 ur pred zaključkom volitev. Pozneje so sovjetski volilni dokumenti dokazali, da so bili rezultati popolnoma izmišljeni. Sovjetske oblasti, ko so ponovno prevzele nadzor nad Rigo in Latvijo, so uvedle teror in odprle so sedež [[KGB]], začele so se množične deportacije. Na stotine moških so aretirali, vključno z voditelji nekdanje latvijske vlade. Najbolj zloglasna deportacija je bila junijska deportacija 13. in 14. junija 1941, po ocenah 15.600 moških, žensk in otrok, vključno z 20 % zadnje pravne države v Latviji. Podobne deportacije so se ponovile po koncu druge svetovne vojne. Stavba KGB-ja, ki na št. 61 Brīvības iela, znana kot 'vogalna hiša', je danes muzej. Stalinove deportacije so zajele tudi na tisoče latvijskih Judov. (Množična deportacija je čez Baltik znašala 131.500.) Med nacistično okupacijo je bila judovska skupnost prisiljena v [[Riški geto]], v Kaiserwaldu pa je bilo zgrajeno nacistično [[koncentracijsko taborišče]]. 25. oktobra 1941 so nacisti preselili vse Jude iz Rige in okolice v geto. Večina latvijskih Judov (približno 24.000) je bila ubitih 30. novembra in 8. decembra 1941 v [[Pokol v Rumuli|pokolu v Rumuli]]<ref>Ezergailis, ''The Holocaust in Latvia'', p. 348</ref>. Do konca vojne so preostale baltske Nemce izgnali v Nemčijo.

Sovjetska [[Rdeča armada]] je ponovno vstopila v Rigo 13. oktobra 1944. V naslednjih letih se je začel množični pritok delavcev, uradnikov, vojaškega osebja in njihovih vzdrževanih oseb iz Rusije in drugih sovjetskih republik. Zgrajeni so bili tako imenovani mikro rajoni, skupina velikih večnadstropnih stanovanjskih blokov, v katerih so bivali delavci priseljenci.

Do konca vojne je bilo [[zgodovinsko središče Rige]] – Vecrīga - močno poškodovano zaradi nenehnih bombnih napadov. Po vojni so bila vložena velika prizadevanja za obnovo in prenovo večine znamenitih stavb, ki so bile pred vojno del obrisa mesta. Takšne zgradbe so bile med drugim tudi cerkev svetega Petra, ki je izgubila svoj leseni stolp v požaru, ki ga je povzročil [[Wehrmacht]] (obnovljen leta 1954). Drug primer je [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]], ki je bila popolnoma uničena, njene ruševine pa so bile pozneje uničene. Kot faksimile je bila zgrajena leta 1995.

Leta 1989 se je odstotek Latvijcev v Rigi zmanjšal na 36,5 % <ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|title=Population – Database|work=csb.gov.lv|accessdate=10 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20120221072849/http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|archive-date=21 February 2012|url-status=dead}}</ref>.

=== 21. stoletje ===
Leta 2004 so zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov prišli do cenejših letov iz drugih evropskih mest, kot sta London in Berlin in posledično do večjega števila turistov <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/crossing_continents/4633647.stm|work=BBC News|title=Latvia prepares for a tourist invasion|first=Jonathan|last=Charles|accessdate=2 August 2007|date=30 June 2005}}</ref>.

Novembra 2013 se je zrušila streha supermarketa, verjetno zaradi teže materialov, uporabljenih pri gradnji vrta na strehi. Umrlo je najmanj 54 ljudi. Latvijski predsednik Andris Berzins je katastrofo označil za »obsežen umor številnih nemočnih ljudi« <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25069947|title=Remaining Riga mall roof caves in|work=BBC News}}</ref>.

Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture <ref>{{navedi splet|url=http://www.riga.com/|title=Riga, Latvia|work=riga.com|accessdate=10 February 2016}}</ref>. Med latvijskim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2015 je v Rigi potekal četrti vrh vzhodnega partnerstva <ref>{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/05/21-22/# |title=Eastern Partnership summit, Riga, 21-22/05/2015|work=European Council|accessdate=10 February 2016}}</ref>.

== Geografija ==
Staro mestno jedro Rige je ob spodnjem toku reke Daugava, severna predmestja pa so že ob Riškem zalivu. Zaledje na jugu in zahodu mesta je razmeroma redko poseljeno, obširna [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]] so nekoč tu zagotavljala naravno zaščito. Pokrajina okoli Rige, ki jo je oblikovala zadnja ledena doba, ima veliko majhnih jezer in potokov, vzhodno in severno od starega mesta pa je bilo v poznem 19. stoletju še obširna puščava peščenih [[sipina|sipin]].

=== Administrativne enote ===
Rigo sestavlja šest upravnih enot: Centralno in okrožje Kurzeme, Severno okrožje ter predmestja Latgale, Vidzeme in Zemgale. Tri entitete so bile ustanovljene 1. septembra 1941, ostale tri pa oktobra 1969<ref name="halduskultur">{{navedi splet|url=http://www.halduskultuur.eu/Mikk_Lohmus_and_Illar_Tonisson.pdf |title=Evolvement of Administrative Division of Tallinn, Riga and Vilnius |pages=55, 77 |author1=Mikk Lõhmus  |author2=Illar Tõnisson  |publisher=Tallinn University of Technology |accessdate=29 June 2010}}</ref>. Uradnih upravnih enot nižje stopnje ni, toda razvojna agencija mestnega sveta v Rigi pripravlja načrt, da bi Rigo uradno sestavljalo 58 sosesk. Trenutna imena so bila potrjena 28. decembra 1990<ref name="CEROI2">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/background_things/teritory.htm |title=Changes in the Administrative Division of the Territory of Riga after the Loss of Independence (1940–1991) |publisher=Riga City Environment Centre "Agenda 21" |accessdate=29 June 2010}}</ref>.
{{wide image|Riga Skyline Panorama, Latvia - Diliff.jpg|1200px|Panorama Rige iz cerkve sv. Petra}}

=== Podnebje ===
Podnebje je vlažno celinsko ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] Dfb). Najhladnejša meseca sta januar in februar, ko je povprečna temperatura –5 ° C, temperature pa najnižje od –20 do –25 ° C v najhladnejših dneh. Bližina morja povzroča pogosta jesenska deževja in meglo. Snežna odeja lahko traja osemdeset dni. Poletja v Rigi so blaga in deževna s povprečno temperaturo 18 ° C, medtem ko temperatura v najbolj vročih dneh lahko preseže 30 ° C.

== Demografija ==
[[File:Riga - City Hall.jpg|thumb|Mestna hiša v Rigi]]
Po podatkih centralne statistične uprave Latvije je bilo leta 2019 v Rigi  632.614 prebivalcev in tako največje mesto v baltskih državah, čeprav se je njegovo število zmanjšalo z nekaj več kot 900.000 v letu 1991. Med pomembnimi vzroki sta odseljevanje in nizka rodnost. Po podatkih iz leta 2017 so etnični Latvijci predstavljali 44,03 % prebivalstva Rige, etnični Rusi pa 37,88 %, Belorusi 3,72 %, Ukrajinci 3,66 %, Poljaki 1,83 % in drugi narodnosti 8,10 %. Za primerjavo: 60,1 % celotnega prebivalstva Latvije je bilo etnično latvijsko, 26,2 % rusko, 3,3 % belorusko, 2,4 % ukrajinsko, 2,1 % poljsko, 1,2 % litovsko, preostali drugi pa<ref name="csb.gov.lv">{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|title=Population Census 2011 – Key Indicators|work=csb.gov.lv|accessdate=2020-04-08|archive-date=2017-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170208133156/http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|url-status=dead}}</ref>.

Po ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Latvije leta 1991 priseljenci iz sovjetske dobe (in vsi njihovi potomci, rojeni pred letom 1991) niso dobili samodejno latvijskega državljanstva, če so se v letih, ko je Latvija bila del Sovjetske zveze, preselili na ozemlje Latvije. Leta 2013 so državljani Latvije predstavljali 73,1 %, ne-državljani 21,9 %, državljani drugih držav pa 4,9 % prebivalstva Rige. Delež etničnih Latvijcev v Rigi se je povečal s 36,5 % leta 1989 na 42,4 % leta 2010. Nasprotno pa se je delež Rusov v istem obdobju zmanjšal s 47,3 % na 40,7 %. Latvijci so leta 2006 prehiteli Ruse kot največja etnična skupina. Nadaljnje napovedi kažejo, da bo rusko prebivalstvo kljub višji nataliteti še naprej upadalo.

== Gospodarstvo ==
Riga je eno ključnih gospodarskih in finančnih središč baltskih držav. Približno polovica vseh delovnih mest v Latviji je v Rigi, mesto pa ustvari več kot 50 % latvijskega BDP in približno polovico latvijskega izvoza. Največji izvozniki so v lesnih izdelkih, IT, proizvodnji hrane in pijač, farmaciji, prometu in metalurgiji. Riško pristanišče je eno največjih na Baltiku. V letu 2011 je pretovorilo rekordnih 34 milijonov ton tovora in ima potencial za prihodnjo rast z razvojem novih pristanišč na Krievu Sali. Tudi turizem je v Rigi velika panoga in je po upočasnitvi v času svetovne gospodarske recesije v poznih 2000-ih zrasel za 22% samo v letu 2011.
<gallery>
File:Latvias Banka.JPG|Latvijska banka
File:Riga stock exchange.jpg|Riška borza v začetku 20. stoletja. Zdaj Umetniški muzej Riga
</gallery> 

== Kultura ==
[[File:Opera Nacional, Riga, Letonia, 2012-08-07, DD 15.JPG|thumb|right| Latvijska narodna Opera]]

=== Gledališča ===
* Latvijska narodna opera je bila ustanovljena leta 1918. Repertoar gledališča zajema vse operne mojstrovine. Opera slovi ne samo po svojih opernih stvaritvah, ampak tudi po baletni zasedbi. 
* Latvijsko narodno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1919. Ohranja tradicije latvijske dramske šole. Je eno največjih gledališč v Latviji. 
* Riško gledališče Mihaela Čehova je najstarejše profesionalno dramsko gledališče v Latviji, ustanovljeno leta 1883. Repertoar gledališča vključuje klasične igre in eksperimentalne predstave ruskih in drugih tujih dramatikov.
* Gledališče Daile je bilo prvič odprto leta 1920. Je eno najuspešnejših gledališč v Latviji. To gledališče odlikujejo pogoste produkcije sodobnih tujih iger.
* Latvijsko državno lutkovno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1944. To gledališče predstavlja predstave za otroke in odrasle.
* Leta 1992 je bilo odprto Novo riško gledališče.

== Arhitektura ==
[[File:Riga Castle seen across the river Daugava .jpg|thumb|right|Riški grad]]
Radijski in TV stolp v Rigi je najvišja zgradba v Latviji in baltskih državah ter ena najvišjih v Evropski uniji in dosega 368,5 m. Središče Rige ima tudi veliko imenitnih primerov arhitekture [[Art nouveau]]ja, pa tudi srednjeveško staro mesto.

=== Zgodovinsko središče Rige ===
{{glavni|Zgodovinsko središče Rige}}
Staro mesto (latvijsko Vecrīga) ali [[zgodovinsko središče Rige]] je zgodovinsko in geografsko središče Rige na desnem bregu reke Daugava in je ohranilo svoj trdnjavski značaj kljub rušenju utrdb in obzidja med letoma 1857 in 1863. Odprti prostori, nastali po rušenju riškega mestnega obzidja, so bili spremenjeni v mestni park z mestnim kanalom (Pilsētas kanāls), ki danes ločuje staro mesto od novega mesta.

Središče starega mestnega jedra je tržni trg (danes Rātslaukums), kjer sta [[Riška mestna hiša]] (''Rīgas rātsnams'') in [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] (''Melngalvju nams''). Slednjo so obnovili leta 1999, potem ko so jo uničili v vojni in so ruševine pozneje raznesli sovjeti. Originalna gotska stavba s fasado v slogu nizozemske renesanse izvira iz leta 1334 in leta 1477 in je bila uporabljena kot stičišče trgovskega združenja Črnoglavcev. Na trgu pred zgradbo je kip Rolanda.

Temeljni kamen [[Riška stolnica|stolnice]] (''Rīgas Doms'') je leta 1211 postavil škof Albert von Buxthoeven. Stranske ladje so dodali v 14. in 15. stoletju. Po večkratnem uničevanju je bila višina stolpa od leta 1776 90 metrov, višina lesenega stolpa, zgrajenega okoli leta 1590, pa 140 metrov. Orgle, zgrajene konec 19. stoletja, so ene največjih in najboljših orgel na svetu. Stolpi [[Cerkev sv. Petra, Riga|Petrove cerkve]] (''Rīgas Svētā Pētera baznīca''), prvič omenjeni leta 1209, so bili večkrat porušeni, nazadnje v drugi svetovni vojni. [[Stolnica svetega Jakoba, Riga|Stolnica svetega Jakoba]] (''Rīgas Svētā Jēkaba katedrāle''), prvič omenjena leta 1225, z 80-metrskim stolpom pa je katoliška stolnica v Rigi. Leta 1582 jo je kupil poljski kralj in jo izročil jezuitom.

Riški grad (''Rīgas pils'') je uradna rezidenca predsednika. Zgrajen je bil leta 1330 kot trdnjava Reda meča.

Latvijski parlament ''Saeima'' je bil od osamosvojitve leta 1867 v zgradbi, zgrajeni v slogu firenške palače. S Smodniškim stolpom (''Pulvertornis'') iz leta 1650 je še vedno ostanek nekdanjih mestnih utrdb. Med drugimi zgodovinskimi spomeniki so stavba Riške borze, Konvent sv. Duha(''Konventa sēta'') s poreklom iz 13. stoletja, kompleks stavb Trije bratje, zgrajen med 15. in 17. stoletjem, Švedska vrata (''Zviedru vārti''), stavba Mali (''Mazā Ģilde'') in veliki cehovski dom (''Lielā Ģilde''), Mentzendorffova hiša (''Mencendorfa nams'') iz leta 1695 ali Dannensternhaus (''Dannenšterna nams''), arhitekturni spomenik, zgrajena  leta 1696 v baročnem slogu.

Od leta 1935 je spomenik svobode (''Brīvības piemineklis''), ki ga je ustvaril Kārlis Zāle, postavljen med starim in novim mestom, z žensko alegorijo svobode na 19 metrov visokem obelisku in reliefi na straneh, ki predstavljajo zgodovinske dogodke.

=== Art Nouveau ===
{{glavni|Art Nouveau arhitektura v Rigi}}
[[File:Immeuble art nouveau (Riga) (7567163020).jpg|thumb|right|Art nouveau stavbo na ''Alberta iela'' je zasnoval Mihail Eisenstein]]
Riga ima velik nabor stavb v [[Art nouveau]] slogu. To je posledica dejstva, da je Riga konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko je bil slog na vrhuncu svoje priljubljenosti, doživela finančni in demografski razmah brez primere. V obdobju od 1857 do 1914 je prebivalstvo naraslo z 282.000 (256.200 v sami Rigi in še 26.200 prebivalcev onstran mestnih meja) na 558.000, in bilo 4. največje mesto v Ruskem imperiju (za Sankt Peterburgom, Moskvo in Varšavo) in največje pristanišče. Srednji razred v Rigi je svoje pridobljeno bogastvo uporabil za gradnjo impozantnih stanovanjskih blokov zunaj nekdanjega mestnega obzidja. Lokalni arhitekti, večinoma diplomanti tehnične univerze v Rigi, so sprejeli aktualna evropska gibanja in zlasti Art nouveau. Med letoma 1910 in 1913 so v Rigi vsako leto postavili med 300 in 500 novih stavb, večina v slogu art nouveau in večina zunaj starega mesta.

==Pobratena mesta==
Riga je pobratena z: <ref>{{navedi splet|title=Rīgas Sadraudzības pilsētas|url=https://pasvaldiba.riga.lv/LV/Channels/Riga_today/Riga_pasaule/sadraudzibas_pilsetas/default.htm|website=riga.lv|publisher=Rīga|language=lv|accessdate=30 August 2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
{{div col|colwidth=18em}}
*{{flagicon|DEN}} [[Aalborg]], Danska
*{{flagicon|KAZ}} [[Almaty]], Kazahstan
*{{flagicon|NED}} [[Amsterdam]], Nizozemska
*{{flagicon|CHN}} [[Peking]], Kitajska
*{{flagicon|FRA}} [[Bordeaux]], Francija
*{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija
*{{flagicon|AUS}} [[Cairns]], Avstralija
*{{flagicon|USA}} [[Dallas]], ZDA
*{{flagicon|ITA}} [[Firence]], Italija
*{{flagicon|LTU}} [[Kaunas]], Lihvanija<ref>{{navedi splet|title=Miesto partneriai|url=http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|website=kaunas.lt|publisher=Kaunas|language=lt|accessdate=30 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724141315/http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|archive-date=24 July 2019|url-status=dead}}</ref>
*{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina
*{{flagicon|JPN}} [[Kobe]], Japonska
*{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija
*{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija
*{{flagicon|SWE}} [[Norrköping]], Švedska
*{{flagicon|KAZ}} [[Nursultan]], Kazakstan
*{{flagicon|GER}} [[Rostock]], Nemčija
*{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija
*{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile]], Čile
*{{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], Švedska
*{{flagicon|CHN}} [[Suzhou]], Kitajska
*{{flagicon|TWN}} [[Taipei]], Tajvan
*{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija
*{{flagicon|EST}} [[Tartu]], Estonija
*{{flagicon|UZB}} [[Taškent]], Uzbekistan
*{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija
*{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], Litva
*{{flagicon|POL}} [[Varšava]], Poljska
*{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[Mesta Art Nouveau#Riga|Mesta Art Nouveau]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo|last= Krastinš|first= J.|title=Rīgas jūgendstila ēkas|publisher= |location= Rīga|date= 2007 |isbn=9789934831843}} 

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Riga}}
* [http://www.vecriga.info/section/?lang=en Virtual tour of old Riga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070225070605/http://www.vecriga.info/section/?lang=en |date=2007-02-25 }}
* [https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm Riga Municipality portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016030422/https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm |date=2015-10-16 }}

{{Evropska prestolnica kulture}}

[[Kategorija:Riga|*]]
[[Kategorija:Mesta v Latviji]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Pristanišča v Evropi]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1201]]
{{normativna kontrola}}