Rifat Hadžiselimović
Rifat Hadžiselimović | |
---|---|
Rojstvo | 7. januar 1944 (81 let) Šiprage |
Narodnost | Bošnjak |
Področja | genetika, antropologija |
Alma mater | Univerza v Sarajevu |
Pomembne nagrade | Šestoaprilska nagrada Grada Sarajeva |
Rifat Hadžiselimović, Bosansko-hercegovski genetik in akademik, * 7. januar 1944, Šiprage, Kotor-Varoš.
Deluje kot znanstveni svetovalec na Inštitutu za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (INGEB) v Sarajevu, kjer je bil leta 2013, po več kot 45 letih službovanja, imenovan za zaslužnega člana.[1][2][3][4][5]
Od leta 1966 je zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Sarajevu, najprej kot asistent, nato kot docent, izredni profesor in nazadnje redni profesor, za predmete Genetsko inženirstvo in biotehnologija, Evolucija, Antropologija ter Eksperimentalna biomedicina. V letih 1984-1986 je deloval tudi kot vodja oddelka za biologijo. Od leta 1994 se ukvarja z izvajanjem študija podiplomskih bioloških znanosti, do leta 2003 kot vodja programa, nato pa do leta 2007 kot vodja programa genetike.
V obdobju 1987-2001 je bil direktor Inštituta za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, od leta 2001 pa je bil koordinator projekta DNA, ki je bil realiziran v sodelovanju z Mednarodno komisijo za pogrešane osebe (International Commission on Missing Persons - ICMP) in kot znanstveni svetovalec na Inštitutu, kjer je med leti 2006 in 2012 deloval kot predsednik upravnega odbora.[6] Deloval je tudi kot aktivni član Antropološkega društva Jugoslavije[7] in je ustanovni član Društva genetikov Bosne in Hercegovine.
Dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je postal leta 2018.[8]
Dela
[uredi | uredi kodo]Do leta 2019 je objavil 214 izvirnih znanstvenih člankov, 17 strokovnih člankov, 23 knjig, 70 znanstveno-raziskovalnih projektov in 85 konferenčnih prispevkov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Food and Agriculture Organization of the United Nations (2003): Status of Agricultural Biotechnology and Biosafety in Selected Countries of the Balkans, the Caucasus and Moldova. FAO, Publishing Menagement Service, Information Division, Rome.
- ↑ Prvih 30 godina Ingeba/The first 30 years of Ingeb. Sarajevo: Institut za genetičko inženjerstvo i biotehnologiju/Institute for genetic ingeneering and biotechnology. 2018. ISBN 978-9958-9344-9-0.
- ↑ https://scholar.google.com/citations?hl=hr&user=llK5d2YAAAAJ&view_op=list_works&gmla=AJsN-F7p9ZZuH0mzxCWrEIA5CHWzNKBxY_6BTs2rWuqHA4tZoS4eOCVIVsEmR27B7AGqxJ-CoDBRiRbK9ez8fLb1b42AXEMpMcHWiySECOV4drV1TjPsSvnW1NQBcOFyiwL14sJF64BL[mrtva povezava]
- ↑ http://www.researchgate.net/profile/Rifat_Hadziselimovic
- ↑ http://www.ingeb.unsa.ba/o_ingebu_uposlenici.html
- ↑ Hadžiselimović, R. et al., Ur. (2008). Jubilej INGEB 20, Institut za genetičko inženjerstvo i biotehnologiju Univerziteta u Sarajevu (prvih 20 godina: 1988.–2008. INGEB, Sarajevo, Bosna i Hercegovina
- ↑ Antropološko društvo Jugoslavije, Izd. (1979): Biografije i bibliografije članova Antropološkog duštva Jugoslavije – Posvećeno Dvadesetogodišnjici postojanja i rada Antropološkog društva Jugoslavije. ADJ, Posebna izdanja, Sveska 6, Beograd.
- ↑ Izdvojeno, OVO SU NOVI BH. AKADEMICI: Tajnim glasanjem izabrani novi članovi ANUBiH Arhivirano 2019-04-01 na Wayback Machine., objavljeno 21. decembra 2018., pristupljeno 2. aprila 2019.