Pojdi na vsebino

Rif (gorovje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rif
Pogled na gore Rif okoli Chefchaouena
Najvišja točka
VrhDžebel Tidirhine
Nadm. višina2.455 m
Poimenovanja
Domače ime
Geografija
Zemljevid Rifa v severnem Maroku
DržavaMaroko
Koordinate gorovja35°N 4°W / 35°N 4°W / 35; -4

Rif (Tarifit ⴰⵔⵔⵉⴼ, ⴰⵔⵉⴼ, latinizirano: Arrif, Arif, arabsko الريف), imenovano tudi gorovje Rif, je geografska regija v severnem Maroku. Na severu meji na Sredozemsko morje in Španijo ter na zahodu na Atlantski ocean. Regija je domovina Rifijcev in ljudstva Džebala. To gorsko in rodovitno območje meji na polotok Spartel in Tanger na zahodu, na Berkane in reko Moulouya na vzhodu in na reko Ouergha na jugu. Gorovje Rif je razdeljeno na vzhodno gorovje Rif (Nador, Driouch, Al Hoceima) in zahodno gorovje Rif (Tanger, Tetouan, Chefchaouen, Taounate).[1]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Geološko gledano gorovje Rif pripada geološki regiji Gibraltarskega loka ali morja Alborán. So podaljšek Baetskega sistema, ki vključuje gore južnega Iberskega polotoka na drugi strani preliva.[2] Tako gorovje Rif ni del gorskega sistema Atlas.

Večja mesta v širši regiji Rif so Nador, Al Hoceima (imenovana tudi Villa), Imzouren, Driouch, Ben Taieb, Midar in Al Aaroui ter nekaj (manjših) mest: Segangan, Selwan, Ajdir in Targuist (Targist).

Rif odmaka reka Moulouya, ki v smeri jugozahod/severovzhod od Tounfiteja do Kebdane, približno deset kilometrov od alžirske meje prečka polovico Maroka.

Na reki Moulouya je jez Mohameda V., ki oskrbuje hidroelektrarno s 85 GWh in načeloma zadrži 650 milijonov m3, zmogljivost pa se zaradi nasipavanja zmanjša za polovico. Na njenem glavnem desnem pritoku, Za, je jez Hassana II.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Rif poseljujejo Berberi že od prazgodovine.[3] Že v 11. stoletju pred našim štetjem so Feničani začeli ustanavljati trgovske postojanke v sodelovanju z lokalnimi Berberi; pričel se je razvoj punščine na sredozemski in atlantski obali in ustanovljali mesta, kot so Tetouan, Rusadir (danes Melilla) in v 5. stoletju pr. n. št. Tingi (danes Tanger).

Po tretji punski vojni je obala Severne Afrike prišla pod nadzor Rima, Rif pa je postal del Mavretanskega kraljestva. Ko je bila Mavretanija med vladavino cesarja Klavdija I. razdeljena, je Tanger postal glavno mesto Tingiške Mavretanije.[4] V 5. stoletju našega štetja se je rimska vladavina končala, regijo pa je kasneje ponovno osvojilo in delno nadzorovalo Bizantinsko cesarstvo.[5]

Leta 710 je v Rifu Salih I. ibn Mansur ustanovil emirat Nekor, Berberi so se začeli spreobračati v islam. Do 15. stoletja je bilo veliko Mavrov izgnanih iz Španije, večina pa se jih je naselila v Zahodnem Rifu in prinesla svojo kulturo, kot je andaluzijska glasba, ter celo ustanovila mesto Chefchaouen. Od takrat je bil Rif prizorišče številnih bitk s Španijo in Portugalsko. Leta 1415 je Portugalska vdrla v Ceuto, leta 1490 pa je Španija osvojila Melillo.[6][7]

Špansko-maroška vojna je izbruhnila leta 1859 v Tetouanu, Maroko je bil poražen.[8] Špansko-maroški konflikti so se nadaljevali v 20. stoletju pod vodstvom Abd el-Krima, vodje berberske gverile, ki je leta 1921 razglasil republiko Rif.[9] Rifski Berberi so v rifski vojni v 1920-ih večkrat premagali Špance, preden so bili na koncu poraženi; v vojni so španske sile obsežno uporabljale kemično orožje.[10] Španija je dekolonizirala špansko regijo in jo vrnila Maroku aprila 1956, mesec dni po tem, ko je francoska regija pridobila neodvisnost od Francije.[11] Kmalu zatem je leta 1958 na severu proti maroškemu kralju izbruhnil upor rifskih upornikov, ki pa je bil zlahka zatrt.[12]

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Prebivalci razgibanega gorovja Rif so stoletja živeli v nekakšni samozadostni ekonomiji. Pridelovali so žita (pšenico, ječmen, proso itd.) in zelenjavo (krompir, bob, korenje, melone itd.). Izboljšave transportnih možnosti med kolonialnim obdobjem in po njem so pomenile, da je bilo mogoče oskrbovati tudi bolj oddaljena naselja. Maroko je tudi največji svetovni izvoznik hašiša. Vzhodno od Chefchaouena s središčem okoli Issaguena (prej Ketama) večinoma gojijo rastline konoplje.

Regija je gospodarsko nerazvita.[13]

Okolje =

[uredi | uredi kodo]
Gorovje Rif v provinci Ashawen
Maroška sredozemska obala – pogled iz zraka zahodno od Badesa čez El Jebho do Tétouana z gorovjem Rif, Tanger-Tetouan-Al Hoceima (2014)

Po mnenju C. Michaela Hogana obstaja med pet in osem ločenih subpopulacij ogroženega prvaka berberskega makaka (Macaca sylvanus).[14] V gorovju Rif živi tudi podvrsta medonosne čebele Apis mellifera major.

Regija Rif prejme več padavin kot katera koli druga regija v Maroku, pri čemer nekateri deli prejmejo več kot 2000 mm padavin na leto. Zahodni in osrednji del sta bolj deževna in sta prekrita z gozdovi atlaške cedre, hrasta plutovca in črnike ter z edinim preostalim gozdom maroške jelke, podvrste španske jelke. Vzhodna pobočja prejmejo manj padavin, tam pa gozdove sestavljajo predvsem borovci, zlasti alepski bor, obmorski bor in arar.

Množično krčenje gozdov zaradi prekomerne paše, gozdnih požarov in kmetijske rabe, zlasti za ustvarjanje nasadov konoplje, poteka od leta 1950. Krčenje gozdov je povzročilo degradacijo tal zaradi izpiranja zgornje plasti tal.[15]

Plemena

[uredi | uredi kodo]

Gorovje Rif je dom različnim plemenom, ki so običajno razdeljena v še manjše skupine. Sledi seznam plemen:[16]

  • Gzenaya
  • Ait Ouriaghel
  • Ait Amart
  • Ait Touzine
  • Ait Temsaman
  • Ait Oulichek
  • Ait Tafersit
  • Ait Said
  • Kebdana
  • Targuist
  • Bokoya
  • Ait Itteft
  • Ait Boufrah
  • Ait Hadifa

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Rif | mountains, Morocco | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2022.
  2. ↑ Davis, Dan. Dissertation (Univ. of Texas at Austin): Commercial Navigation in the Greek and Roman World (diplomska naloga) (v angleščini).
  3. ↑ Mário Curtis Giordani, História da África. Anterior aos descobrimentos. Editora Vozes, Petrópolis (Brasil) 1985, pp. 42f., 77f. Giordani references Bousquet, Les Berbères (Paris 1961).
  4. ↑ Le Bohec 2015, str. 443.
  5. ↑ Evans 2005, str. xxv.
  6. ↑ López de Coca Castañer 1998, str. 351.
  7. ↑ Bravo Nieto 1990, str. ;15, 24.
  8. ↑ Fernández-Rivero 2011, str. ;470–471.
  9. ↑ David S. Woolman, Rebels in the Rif: Abd El Krim and the Rif Rebellion (Stanford University Press, 1968), p. 96
  10. ↑ Entelis, John P. (9. marec 2017). »La Guerre du Rif: Maroc (1925–1926)«. The Journal of North African Studies. 22 (3): 500–503. doi:10.1080/13629387.2017.1300383. S2CID 151998348.
  11. ↑ Burns, Jennifer. »Revolution of the King and the People in Morocco, 1950–1959: Records of the U.S. State Department Classified Files«. Pridobljeno 28. oktobra 2016.
  12. ↑ Leveau, Rémy (1985). Le fellah marocain, défenseur du trône (v francoščini). Presses de la Fondation nationale des sciences politiques. str. 111. ISBN 978-2-7246-0509-9.
  13. ↑ »Morocco moves to legalise some cannabis cultivation«. The Economist. 10. julij 2021. ISSN 0013-0613.
  14. ↑ C. Michael Hogan, 2008
  15. ↑ Boubekraoui, Hamid; Maouni, Yazid; Ghallab, Abdelilah; Draoui, Mohamed; Maouni, Abdelfettah (2023). »Spatio-temporal analysis and identification of deforestation hotspots in the Moroccan western Rif«. Trees, Forests and People. 12: 100388. doi:10.1016/j.tfp.2023.100388.
  16. ↑ Coon, Charleton S. (1931). Tribes of the Rif. Harvard African studies.v. 9 (v angleščini). Cambridge, Massachusetts: University of Harvard. str. 4. hdl:2027/mdp.39015020847656.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rif (gorovje).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rif_(gorovje)&oldid=6379209«