Pojdi na vsebino

Rezika Thaler

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rezika Thaler
Portret
Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja
RojstvoTerezija Thaler
15. oktober 1888({{padleft:1888|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt30. maj 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (95 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Kraljevina SHS
Avstro-Ogrska
Poklicoperna pevka
ZakonecAvgust Praprotnik (poročena 1937– umrl 1942)

Terezija Thaler Praprotnik, znana kot Rezika Thaler,[a] slovenska operna pevka in sopranistka, * 15. oktober 1888, Ljubljana, † 30. maj 1984, Ljubljana.

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila 15. oktobra 1888 kot peti otrok v slovenski družini v Ljubljani.[2] Njena mati je bila delavka v tobačni tovarni Marijana Pogačnik (1851–1930) iz Zaloš,[b] njen oče pa železničar in kasnejši branjevec Gregor Thaler (1837–1900) iz Spodnje Sorice.[3][4][5][6] Imela je pet sester in brata.[7] S starši, sestrami, bratom, in najstniško pestunjo je živela v najetem stanovanju na Tržaški ulici v Ljubljani.[4] Med letoma 1894 in 1902 je obiskovala osnovno šolo Vrtača v Ljubljani.[3] Želja njenih staršev je bila, da bi se Rezika izšolala in zaposlila kot uradnica.[8] Ko je imela enajst let, ji je za možgansko kapjo umrl oče.[9] Kot deklica se je, poleg osnovnega šolanja, učila tudi šivanja pri šivilji.[7] Leta 1904 se je začela učiti dramske igre na šoli Dramskega društva pri igralki Avgusti Gostič - Danilovi.[10][3] Zraven se je učila tudi solopetja na šoli Glasbene matice pri pevcu in skladatelju Mateju Hubadu.[3]

Delo

[uredi | uredi kodo]

Po uspelem nastopu gojencev Dram. šole spomladi 1905 (arena Nar. doma) je bila i. l. angažirana pri Dež. gledal. v Lj., sprva igrala manjše vloge v drami (prva: kmetiško dekletce v L. Anzengruber, Samski dvor) in pela v opernem zboru, a »njena narava in temperament, zlasti pa njena velika muzikalnost in zvonki sopran so jo končno odločili za pevsko kariero« (SŽ 1926, 150). Do sezone 1911/2 je bila angažirana v gled. v Lj., 1912/3 v slov. gled. v Trstu (njeg. dejavnost na operne in operetne predstave je razširil M. Polič), 1913/4 v Žatcu (Češka), 1914/5 v Libercu (Češka), 1915/6 v Gradcu, od 1918 v lj. operi kot operetna pevka, a je v sezoni 1919/20 opustila opereto in pela le v operah vse do 1927, ko je morala zaradi bolezni opustiti gledal. kariero. Že prva nastopanja so T-jevi dodeljevala solistične vloge najprej v operetah, npr. 1908 kot Friderika (O. Strauss, Valčkov čar) in princ Orlowski (J. Strauss ml., Netopir); 1908/9 pa že v operah kot Frasquita (G. Bizet, Carmen), Zofija (J. Massenet, Werther). Pela je štev. glavne vloge mdr.: Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba); Pamina (isti, Čarobna piščal); Manon (J. Massenet, 1919); Thais (isti, 1921); Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta); Madame Butterfly (G. Puccini, 1921/2); Musette (isti, La Boheme, 1921/2, 1924/5). T-jeva je kot lirski in pozneje melodramski sopran oblikovala več kakor 30 velikih vlog, od teh nekatere, npr. Ellen (L. Delibes, Lakmé 1921/2), Thais (1921), prvič na Slov.

Leta 1908 je rodila svojega prvorojenca, sina, ki je štirinajstleten umrl.[11] Njegov oče je neznan. Leta 1912 pa je rodila svojega drugega in zadnjega otroka, sina, ki je do petnajstega leta živel z njo, kasneje pa s svojim očetom, s katerim Rezika ni bila poročena.[12][13] Kasneje se je preselil v Kanado, vendar je z materjo ohranil stike.[14]

V umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Večkrat jo je upodobil kipar Lojze Dolinar.[15] Med drugim je leta 1921 izdelal kip, ki jo predstavlja kot celopostavno stoječo figuro v gledališki pozi in oblečeno v dolgo obleko. Predstavlja lik spokornice Thaïs, operno vlogo, ki jo je Rezika Thaler pela leta 1921. Kip z imenom Stoječa ženska figura (Thaïs) ima v lasti Narodna Galerija Slovenije.[15] V prvi polovici dvajsetih let 20. stoletja ji je izdelal Ex Libris, ki ga danes hrani Narodna in Univerzitetna Knjižnjica (NUK).[16]

Rezika Thaler v tridesetih letih 20. stoletja

Poznejše življenje in smrt

[uredi | uredi kodo]

Leta 1927 se je morala zaradi bolezni predčasno upokojiti. Deset let pozneje, 18. maja 1937 se je v cerkvi Svetem Križu na Planini pod Golico poročila z industrijalcem Avgustom Praprotnikom (1891–1942).[2][c] Ena od njunih poročnih prič je bil pravnik Fran Windischer.[17] V zakonu nista imela otrok.[d][18][14][19]

Ukvarjala se je predvsem z dobrodelnostjo.[20]

Februarja 1942 je njenega moža umorila Varnostno-obveščevalna služba. Po njem je podedovala precejšnje premoženje. Leta 1945 je bila kot članica nadzorstva Kreditnega zavoda aretirana. Skupaj z drugimi ni je sodilo izredno vojaško sodišče. Branila se je da je kot vdova samo prejemala dividende. Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na "trinajst mesecev prisilnega dela brez omejitve svobode in na šest let izgube častnih pravic".[21]

Po njegovi smrti je živela v Ljubljani. Umrla je 30. maja 1984 v Ljubljani.[3] Pokopana je bila v grob svoje matere in prvorojenca na pokopališču Vič v Ljubljani.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. 1 2 »Krstna knjiga / Taufbuch - 04009 | Ljubljana - Trnovo | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online« [Krstna knjiga - 04009 | Ljubljana - Trnovo | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online]. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1883–1900. Pridobljeno 20. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  3. 1 2 3 4 5 Moravec, Dušan (1980). »Thaler, Rezika (1888–1984)«. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (objavljeno 2013).
  4. 1 2 Čuček, Filip; Banfi, Jaka; Dobaja, Dunja; Mesarič, Tomaž. »Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1890 / Tržaška cesta, 37«. sistory.si.
  5. 1 2 »Rezika Thaler Praprotnik«. www.najdigrob.si. Slovenski grobovi. 12. september 2025. Pridobljeno 20. julija 2026.
  6. ↑ »Poročna knjiga / Trauungsbuch - 03815 | Dobrava | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online« [Poročna knjiga - 03815 | Dobrava | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online]. data.matricula-online.eu (v nemščini). Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1860–1904. Pridobljeno 20. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  7. 1 2 Banfi, Jaka; Čuček, Filip; Šorn, Mojca; Dobaja, Dunja; Komac, Jernej; Rendla, Marta; Blaj Hribar, Neja; Pančur, Andrej; Cergol Paradiž, Ana; Zakrajšek, Arne Jakob. »Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 12. 1900 / Tržaška cesta, 25«. sistory.si.
  8. ↑ Govekar, Fran (september 1927). »Rezika Thalerjeva«. Ženski svet. Št. 9. Konzorcij Ženski svet. str. 272–274.
  9. ↑ »Mrliška knjiga / Sterbebuch - 04013 | Ljubljana - Trnovo | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1887–1901. Pridobljeno 10. avgusta 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  10. ↑ Vasič Govekar, Minka, ur. (1926). »Naše pevke, glasbenice in plesavke«. Slovenska žena (PDF). avtor poglavja Fran Kosec. Splošno žensko društvo (Ljubljana). str. 149-152.
  11. ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 04033 | Ljubljana - Marijino Oznanjenje | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1902–1908. Pridobljeno 2. avgusta 2026.
  12. ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 03943 | Ljubljana - Bolnica | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1911–1915. Pridobljeno 2. avgusta 2026.
  13. ↑ Dobaja, Dunja; Čuček, Filip; Rendla, Marta; Šorn, Mojca; Skok, Saša; Hribar, Nives; Franetič, Elena; Časar, Sindi; Jančar, Doroteja; Zrim, Damijan; Golouh, Nina. »Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 20. 12. 1921: Ulice od črke A do N. / Bleiweisova cesta, 18«. sistory.si.
  14. 1 2 Lazar (Thaler), Julijo (6. junij 1984). »Rezka Thaler-Praprotnik«. Delo. Vol. 130. Delo. str. 13.
  15. 1 2 »Stoječa ženska figura (Thaïs)«. www.ng-slo.si. Narodna galerija. Pridobljeno 20. julija 2026.
  16. ↑ »Ex libris [Rezka Thaler]«. plus.cobiss.net. Cobiss Plus. Pridobljeno 25. julija 2026.
  17. ↑ »Poroka«. Osebne vesti. Slovenec. Vol. 111a. Ljudska tiskarna. 19. maj 1937. str. 4.
  18. ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 04833 | Ljubljana - Vič | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 1908–1923. Pridobljeno 2. avgusta 2026.
  19. ↑ Benedik, Božo (1984). »Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča«. Kronika. Vol. 2/3. Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 204.
  20. ↑ »Škofja Loka«. Od nedelje do nedelje. Slovenec. Vol. 283a. Ljudska tiskarna. 8. december 1940. str. 9.
  21. ↑ »Proces proti bančnikom, ki so z denarjem iz žuljev slovenskega ljudstva podpirali zločinstva italijanskega in nemškega okupatorja«. Ljudska pravica. Vol. 71. M. Kranjec. 15. julij 1945. str. 3–4.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Kdaj omenjena tudi kot Rezka Thaler.
  2. ↑ V slovenski biografiji in zapisu o Rezki Thaler v krstni knjigi župnije Ljubljana - Trnovo je njena mati vpisana kot Ana Pogačnik, v zapisu o poroki njenih staršev v poročni župnije Dobrova in popisih pa kot Marjiana Pogačnik.
  3. ↑ Znan je bil tudi kot Avguštin Praprotnik.
  4. ↑ Njen mož je imel skupaj z njeno sestro, modistko Frančiško Thaler (1895-1969), sina Avgusta Praprotnika, rojenega leta 1912, ki je kot dijak občasno živel z očetom in Reziko Thaler.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rezika_Thaler&oldid=6736870«