Pojdi na vsebino

Republikanska ljudska stranka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republikanska ljudska stranka

Cumhuriyet Halk Partisi
VodjaÖzgür Özel
Glavni tajnikSelin Sayek Böke
UstanoviteljMustafa Kemal Atatürk
Ustanovljena9. september 1923 (1923-09-09)
SedežAnadolu Bulvarı 12, Çankaya, Ankara
PodmladekCHP Gençlik Kolları
Žensko kriloCHP Kadın Kolları
Članstvo1.428.800[1]
Ideologija
Politična pozicijaleva sredina

Republikanska ljudska stranka (turško Cumhuriyet Halk Partisi, kratica CHP) je socialdemokratska politična stranka v Turčiji.[8] Je najstarejša turška politična stranka: ustanovil jo je Mustafa Kemal Atatürk, utemeljitelj sodobne turške republike, in včasih se tudi stranka navaja kot ustanoviteljica sodobne Turčije.[9] Simbol stranke je šest puščic, ki predstavljajo načela kemalizma: republikanstvo, reformizem, laicizem, ljudskost, nacionalizem in etatizem.

Stranka se je razvila iz različnih uporniških skupin. ki so obstajale v času turške vojne za neodvisnost in ki so se združile pod Atatürkovim vodstvom leta 1919 na kongresu v Sivasu. Leta 1923 se je »Ljudska stranka«, ki si je k imenu kmalu dodala »Republikanska«, razglasila za politično organizacijo in proglasila ustanovitev turške republike z Atatürkom kot prvim predsednikom. V enostrankarskem obdobju, ki je sledilo, je CHP v državi uvajala daljnosežne politične, kulturne, socialne in gospodarske reforme. Na oblasti je ostala do leta 1950, ko je izgubila na drugih večstrankarskih volitvah v zgodovini države. V letih po državnem udaru leta 1960 se je stranka postopoma pomaknila proti levi sredini, kjer se je dokončno utrdila, ko je leta 1972 vodstvo prevzel Bülent Ecevit. Po državnem udaru 1980 je bila CHP skupaj z vsemi ostalimi tedanjimi strankami prepovedana; leta 1992, na 69. obletnico ustanovitve, so jo znova vzpostavili pod prvotnim imenom in s sodelovanjem večine dotedanjih članov. Od leta 2002 je CHP glavna opozicijska stranka vladajoči konservativni Stranki za pravičnost in razvoj (AKP).[10]

Trenutno (stanje 2024) je CHP s 128 poslanci v 600-članskem turškem parlamentu druga največja stranka za AKP, na lokalni ravni pa ponekod, vključno s Carigradom in Ankaro ter drugimi večjimi mesti, vladajoča stranka.[11] Je članica Socialistične internacionale in Progresivnega zavezništva ter pridružena članica Stranke evropskih socialistov.

Vodje stranke

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Cumhuriyet Halk Partisi« (v turščini). Predsedstvo vrhovnega sodišča Republike Turčije. Pridobljeno 24. septembra 2024.
  2. Liza Mügge (2013). »Brussels Calling: The European organisation of migrants from Turkey«. V Dirk Halm; Muhittin Öztürk (ur.). Migration and Organized Civil Society: Rethinking National Policy. Routledge. str. 167.
  3. »Chp Parti Tüzüğü« (PDF). 16. marec 2019. Pridobljeno 9. aprila 2023. Başlık 10: "Cumhuriyet Halk Partisi, programındaki anlamlarıyla Atatürkçülüğün "Cumhuriyetçilik, Milliyetçilik, Halkçılık, Devletçilik, Laiklik, Devrimcilik" ilkelerine bağlıdır."
  4. »Cumhuriyet Halk Partisi – Parti İçi Eğitim Birimi«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 8. maja 2022.
  5. »The Republican People's Party (CHP) is Complicit in the Erosion of Democracy in Turkey«. Georgetown Journal of International Affairs (v angleščini). 6. avgust 2020. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  6. »Parties & Organisations«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2020. Pridobljeno 8. maja 2022.
  7. Alfred Stepan; Ahmet T. Kuru, ur. (2012). »The European Union and the Justice and Development Party«. Democracy, Islam, and Secularism in Turkey. Columbia University Press. str. 184, 2. odstavek.
  8. »The Republican People's Party (CHP) is Complicit in the Erosion of Democracy in Turkey«. Georgetown Journal of International Affairs (v angleščini). 6. avgust 2020. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  9. Ciddi, Sinan (2009). Kemalism in Turkish Politics: The Republican People's Party, Secularism and Nationalism. Taylor & Francis. ISBN 978-0-415-47504-4.
  10. »History of the CHP«. chp.org.tr (v turščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2021. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  11. »Veliki uspeh opozicije je hud udarec za Erdoğana«. Delo. 1. april 2024.