Reologija

Reologija (iz ῥέω, rhéō 'teče' in -λoγία, -logia 'veda') je veja fizike, ki preučuje tok snovi, predvsem v tekočinskem stanju ter trdne snovi, ki se na dano silo odzovejo s plastično namesto z elastično deformacijo. Izraz je leta 1920 skoval profesor Eugene C. Bingham po vzoru Heraklitovega izreka πάντα ῥεῖ, panta rei, dob. »vse teče«. Ukvarja se s snovmi, ki imajo kompleksno makrostrukturo, kot so blato, mulj, suspenzije ter amorfni materiali. Reologija tako v splošnem pojasnjuje obnašanje Nenewtonskih tekočin z opredelitvijo minimalnega števila funkcij, ki so potrebne za povezavo napetosti ter hitrostjo deformacije, ki jih ne moremo opredeliti s splošno mehaniko tekočin. Reologija preučevane materiale deli glede na spreminjanje viskoznosti: na tiksotropne materiale, kot je npr. kečap, ki se mu z mešanjem viskoznost zmanjša zaradi redčenja pri strižnih deformacijah, ter na reopektne materiale, kjer je viskoznost odvisna od relativne deformacije. Eksperimentalno karakterizacijo reologije danega materiala imenujemo reometrija.

Viri

• Hutton, John Fletcher; Walters, Kenneth (1998). An introduction to rheology (v angleščini). Oxford: Elsevier. ISBN 0444871403.