Rem (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rem
Odkritje[1]
OdkriteljFranck Marchis,
Pascal Descamps,
Daniel Hestroffer,
Jérôme Berthier
Datum odkritja9. avgust, 2004
Oznake
Oznaka MPCS/2004 (87) 1
asteroidni pas (družina Sibela)
Značilnosti tira[2]
706 ± 5 km
Izsrednost0,016 ± 0,011
1,3788 ± 0,0007 dni
37,2 m/s
Naklon tira2,0 ± 1,0°
(glede na ekvator Silvije)
Obkroža87 Silvija
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti7 ± 2 km [2][3]
Masa~ 2×1014 kg (ocena) [4]
~ 4 m/s (ocena)
neznan, verjetno sinhrono[5]
neznan (verjetno 0°)
11,1 [2]

Rem (mednarodno ime Remus ) je notranja in manjša luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu. Zunanja in večja luna Silvije pa je Romul.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Asteroidno luno so odkrili Franck Marchis iz Univerze na Berkeleyu ter Pascal Descamps, Daniel Hestroffer in Jérôme Berthier iz Observatorija v Parizu v Franciji 9. avgusta 2004..Uporabljali so teleskop Yepun na Evropskem južnem observatoriju (ESO) v Čilu. Njegova polna oznaka je (87) Silvija II Remus. Preden je dobil uradno ime so ga poznali kot S/2004 (87) 1. Ime po Romu, ki je bil eden izmed dvojčkov Reje Silvije iz rimske mitologije. Dvojčka je vzgojila volkulja, oba pa sta ustanovitelja Rima.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Luna Rem je skupek manjših teles, ki so nastala ob trku starševskega telesa z neznanim (verjetno) asteroidom. Druga znana luna Romul ima verjetno podobno zgradbo. Tudi ta luna je nastala ob (istem) trku asterodov. Zaradi tega pričakujemo, da bodo albedo in [gostota]] obeh lun podobna albedu in gostoti asteroida Silvija[2]. Tirnica lune Rem je stabilna, ker leži znotraj Hillove krogle (1/100 polmera Silvije). Je pa tudi precej zunaj sinhrone tirnice [2].

Na površini lune Rem ima Silvija zelo veliko navidezno velikost 30°×18°, velikost lune Romul pa se spreminja med 1,6° in 0,5°.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. IAUC 8582, Objava odkritja S/2004 (87) 1 in imenovanje Romula and Rema.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 F. Marchis; in sod. (2005). »Discovery of the triple asteroidal system 87 Sylvia«. Nature. 436: 822. doi:10.1038/nature04018.
  3. Predpostavlja se isti albedo kot ga ima Silvija
  4. Predpostavlja se ista gostota in isti albedo kot pri Silviji
  5. Na osnovi plimskega zaviranja v času nekaj deset milijonov let.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]