Pojdi na vsebino

Registrske tablice Italije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zadnja registrska tablica (VI – Vicenza, leto registracije 2002)
Sprednja tablica

Registrske tablice Italije se izdajajo od poznega 19. stoletja. Proizvaja jih tovarna državne tiskarne in kovnice (Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato) v Foggii.[1]

Tablice, ki so danes v uporabi, uporabljajo dva sistema številčenja: starejši temelji na geografskem poreklu vozila, trenutni, uveden leta 1994, pa je v celoti sestavljen iz naključno dodeljenih črk in številk. Od leta 1999 tablice poleg levega modrega polja z oznako države (I) vsebujejo modro polje tudi na desni, kjer se lahko namestita nalepki z letnico registracije in oznako pokrajine.

Registrska oznaka je vezana na vozilo in tablice so pritrjene trajno od prve registracije do prenehanja uporabe.[navedi vir]

Oznake pokrajin

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid italijanskih pokrajin z njihovimi kraticami
Kratica Pokrajina/Metr. mesto Opombe
AG, GI Agrigento [N 1]
AL Alessandria
AN Ancona
AO Aosta
AP Ascoli Piceno
AQ L'Aquila
AR Arezzo
AT Asti
AV Avellino
BA Bari
BG Bergamo
BI Biella od 1994
BL Belluno
BN Benevento
BO Bologna
BR Brindisi
BS Brescia
BT Barletta - Andria - Trani od 2006
BZ Bolzano
CA Cagliari
CB Campobasso
CE Caserta od 1945
CH Chieti
CI Carbonia - Iglesias 2008–2016
CL Caltanissetta
CN, CU Cuneo [N 2]
CO Como [N 3]
CR Cremona
CS Cosenza
CT Catania
CZ Catanzaro
EN, CG Enna [N 4]
FC, FO Forlì - Cesena [N 5]
FE Ferrara
FG Foggia
FI Firence
FM Fermo od 2006
FM, FU Reka (Fiume) [N 6]
FR Frosinone
GE Genova
GO Gorica
GR Grosseto
IM Imperia
IS Isernia od 1970
KR Crotone od 1994[N 7]
LC Lecco od 1994
LE Lecce
LI Livorno
LO Lodi od 1994
LT Latina [N 8]
LU Lucca
MB Monza in Brianza od 2006
MC Macerata
ME Messina
MI Milano
MN Mantova
MO Modena
MS, AU Massa - Carrara [N 9]
MT Matera
NA Neapelj (Napoli)
NO Novara
NU Nuoro
OG Ogliastra 2008–2016
OR Oristano od 1974
OT Olbia - Tempio 2008–2016
PA Palermo
PC Piacenza
PD Padova
PE Pescara
PG, PU Perugia [N 10]
PI Pisa
PL Pulj [N 11]
PN Pordenone od 1968
PO Prato od 1994
PR Parma
PT Pistoia
PU, PS Pesaro in Urbino [N 12]
PV Pavia
PZ Potenza
RA Ravena
RC Reggio Calabria
RE Reggio Emilia
RG Ragusa
RI Rieti
RN Rimini od 1994
ROMA Rim [N 13]
RO Rovigo
SA Salerno
SI Siena
SO Sondrio
SP La Spezia
SR Sirakuze
SS Sassari
SU Južna Sardinija (Sud Sardegna) od 2017
SV Savona
TA Taranto
TE Teramo
TN Trento
TO Torino
TP Trapani
TR Terni
TS Trst [N 14]
TV Treviso
UD Videm (Udine)
VA Varese
VB Verbano - Cusio - Ossola od 1994
VC Vercelli
VE Benetke
VI Vicenza
VR Verona
VS Srednji Campidano (Medio Campidano) [N 15] 2008–2016
VT Viterbo
VV Vibo Valentia od 1994
ZA Zadar [N 11]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

1897–1901

[uredi | uredi kodo]

Prve italijanske registrske tablice za vozila je predvidel kraljevi odlok 16. decembra 1897, št. 540, ki je uvedel obveznost opremljenosti koles z občinsko registrsko tablico.

Po analogiji s to določbo je občina Milano leta 1898 razglasila Uredbo o prometu motornih vozil, katere 17. člen je zahteval pritrditev tablice z imenom lastnika in številko občinskega dovoljenja na levo stran avtomobilov.

1901–1905

[uredi | uredi kodo]
Primer tablice, shranjen v torinskem avtomobilskem muzeju

S kraljevim odlokom 28. avgusta 1901, št. 416 je bila razglašena prva Uredba o prometu avtomobilov po navadnih cestah, katere člen 91 določa obveznost, da se vsa vozila v prometu opremijo s posebno fiksno registrsko tablico, z dovoljenjem lokalne prefekture. Plošča, ki jo je izdelal lastnik na lastne stroške, je morala biti izdelana iz kovine in je morala v celoti in z jasno vidnimi črkami prikazati ime province in številko licence, ki jo je izdala prefektura.

V Italiji je bilo leta 1899 111 avtomobilov, leta 1900 326 in leta 1901 937; tablice so izdelali lastniki vozil, razen če so bili člani italijanskega Touring Cluba, ki je vsem članom, ki so za to zaprosili, zagotovil tablice z grbom društva.[2]

1905–1927

[uredi | uredi kodo]
Sprednja tablica (rdeča 2 – pokrajina Ancona)

Potem ko so avtomobili doživeli dotlej nesluten razmah, so leta 1905 s tablic odpravili polno ime mesta in ga nadomestili s številko, običajno rdečo, ki je označevala pokrajino izvora. Poleg nje sta bila v črnem izpisana vezaj in registrska številka. Tablice so bile izdelane na podlagi številke, ki jo je dodelila prefektura, a je enako kot v prejšnjem obdobju njihovo izdelavo moral zagotoviti lastnik vozila, pri čemer jih je imel možnost naročiti pri italijanskem Touring Clubu; zaradi tega so se takratne registrske tablice med seboj pogosto zelo razlikovale.[3]

S številkami od 1 do 69 so bile po abecednem redu zastopane pokrajine, ki so obstajale pred prvo svetovno vojno. Naslednjih šest je bilo dodanih leta 1923, potem ko je vlada administrativno reorganizirala novo priključena ozemlja in dodala dve pomorski prestolnici. Z zadnjo aneksijo leta 1924 je bila na seznam vključena številka 76 za Reko. V novih pokrajinah so te registrske tablice nadomestile stare po vzoru avstrijskih registrskih tablic, ki so tudi po italijanski aneksiji nekaj časa ostale v uporabi.[N 16]

1927–1976

[uredi | uredi kodo]
Zadnja tablica (1927–32)

Leta 1927, med fašistično vladavino, je Italija uvedla kovinske tablice s črnim ozadjem in belimi znaki. Za pokrajine je namesto številskih uvedla nove dvočrkovne oznake (z izjemo Rima, katerega ime je bilo in je še danes izpisano v celoti). Od leta 1927 do 1932 so bile tablice enovrstične, kratica pokrajine pa je bila izpisana desno od številčne oznake.

Sprednja tablica z logotipom CONI v obliki romba (MI – Milano)

Leta 1932 so sprednje tablice ostale nespremenjene, zadnje pa so se začele izdajati v merah 320 × 200 mm in z rahlo prilagojeno pisavo Garamond. Oznaka pokrajine se je preselila v zgornji levi kot. Med letoma 1928 to 1944 je bil na zadnjih tablicah poleg pokrajinske oznake prisoten fašistični simbol – liktorski snop. Za izdelavo sprednjih tablic je bil sprva zadolžen lastnik (in so se lahko zato med seboj precej razlikovale), leta 1932 pa jih je začel proizvajati CONI v standardiziranih merah 262 × 57 mm.

V coni A Svobodnega tržaškega ozemlja so se v letih 1947–54 izdajale tablice, podobne italijanskim, a s črnimi znaki na beli podlagi in z barvnim grbom Trsta.

Po koncu fašističnega režima leta 1944 to 1948 je fašistični emblem zamenjala trnova krona s tremi bajoneti – simbol Državne zveze vojnih pohabljencev in invalidov, ki je v tem času izdelovala tablice. Po sprejetju ustave Italijanske republike leta 1948 se je na sprednji in zadnji registrski tablici pojavil republiški emblem – peterokraka zvezda v vencu in s črkama "RI" v sredini – sicer pa so mere, barva in pisava ostale enake. (Poseben primer je bila pokrajina Aosta, ki je, potem ko je postala avtonomna regija, namesto republiškega na tablice postavila regionalni grb; hkrati so bile stare tablice Aoste umaknjene in številčenje se je začelo znova od 1.)

Zadnja registrska tablica, kot so se izdajale od 1951 do 1976 (LI – Livorno)

Leta 1951 so zadnjo (nujno dvovrstično) tablico pomanjšali na 275 × 200 mm, sprednjo pa na 262 × 57 mm; spremenila se je tudi pisava in emblem Italijanske republike je bil pomanjšan. Leta 1963 so tablice začeli namesto iz kovine izdelovati iz plastike.

Registrska oznaka prvih 999.999 vozil vsake pokrajine je bila le zaporedna številka; od leta 1960 so morale biti oznake najmanj petmestne, zato so številke do 9999 zapisovali z vodilnimi ničlami. Po doseženem milijonu registriranih vozil so prišle na vrsto kombinacije A00000–A99999, nato B00000–B99999 in tako dalje; možne črke so bile, v tem vrstnem redu, A B D E F G H K L M N P R S T U V Z X Y W. Po zapolnitvi teh se je črka preselila na zadnje mesto: 00000A–99999A, 00000D–99999D in tako dalje. Možne črke so bile A D E F G H L M N P R S T V W X Y Z. Zatem se je črka premaknila na drugo ter na tretje mesto.

1976–1985

[uredi | uredi kodo]
Sprednja in zadnja registrska tablica iz obdobja 1976–1985 (Rim)

Leta 1976 (dejanski datum uvedbe je bil različen od pokrajine do pokrajine, med decembrom 1975 in februarjem 1977) se sprednja tablica ni spremenila, zadnja pa se pričela izdelovati iz dveh delov: prvi je vseboval okrajšavo pokrajine, drugi pa serijsko številko. Pred številko je bila z drobno pisavo ponovljena oznaka pokrajine, pod oznako pa je bil italijanski emblem. Medtem ko je registrska številka ostala bela na črni podlagi, je okrajšava pokrajine postala oranžne barve.

Na avtomobilih, zasnovanih za tablice prejšnjih kvadratnih ali ameriških mer, so črno-oranžno polovico tablice namestili nad črno-belo polovico. Na avtomobilih, kjer je bil za tablico predviden podolgovat prostor. so skrajšan črno-oranžni del namestili pred črno-belega. Ta izvedba je odpravila težave pri nameščanju registrske tablice na avtomobile tuje izdelave (dotlej je bila Italija edina evropska država, ki sploh ni izdelovala zadnjih tablic v eni vrstici). Temu formatu so odtlej tudi italijanski proizvajalci avtomobilov dajali prednost pred starim, tako pri oblikovanju novih modelov (kot je bil Fiat Ritmo) kot pri oblikovnih posodobitvah obstoječih (kot sta Fiat 127 ali Alfa Romeo Alfasud).

1985–1994

[uredi | uredi kodo]
Zadnja tablica, kakršne so se izdajale med letoma 1985 in 1994 (Verona)

Leta 1985 so tablice znova postale kovinske, saj se je plastika izkazala za manj odporno na vremenske razmere in poškodbe. Registrska oznaka je postala črna na beli odsevni podlagi. V podlago je bila vdelana uradna koda za zaščito pred ponarejanjem, PGS A-1 oziroma PGS B-1 (PGS – Provveditorato generale dello Stato; A in B sta različni vrsti odsevne prevleke, 1 pomeni belo podlago in 2 rumeno).

Sprednjo tablico, ki je bila dotlej zelo majhna (262 × 57 mm), so znatno povečali (340 × 115 mm), še vedno pa je niso izenačili z zadnjo tablico, kot je bilo v navadi v večini evropskih držav. Okrajšava pokrajine na sprednjih tablicah se je preselila z desne na levo stran, kar jo je uskladilo z zadnjimi.

Dimenzije zadnje tablice so ostale nespremenjene: 486 × 109 mm ali v primeru dveh vrstic 336 × 202 mm. Tako kot v prejšnji izvedbi se je nad emblemom Italije in pred registrsko številko v malih črkah ponovila okrajšava pokrajine.

Datum uvedbe novih registrskih tablic je znova zgolj okviren, saj se je tudi tistikrat razlikoval od pokrajine do pokrajine: prva je bila sicilijanska Ragusa konec marca, Rim je nov format sprejel maja, Genova oktobra, zadnja, decembra 1985, pa Aosta. S temi registrskimi tablicami se je vodilna ničla začela predpenjati tudi petmestnim registrskim številkam.

1994–1999

[uredi | uredi kodo]
Zadnja tablica, kakršne so se izdajale od 1994 do 1999

Ob posodobitvi 28. februarja 1994 je sama zasnova tablic ostala skoraj nespremenjena (kovinska, črni znaki na beli podlagi), razen da je zadnja tablica spet postala enodelna. Popolnoma nov pa je bil sistem številčenja: ukinjena je bila oznaka pokrajine, registrsko oznako pa so po novem sestavljale po dve črki na začetku in koncu ter tri števke v sredi. Oznake so se tiskale zaporedno po številki in nato črkah, torej na primer AA 998 AA, AA 999 AA, AA 000 AB .

Skupno se od leta 1994 uporablja 22 črk (črke angleške abecede brez I, O, Q in U), kar bi omogočalo skupaj 234 256 000 kombinacij. V resnici so nekatere kombinacije črk izključene, da ne bi posnemale tablic, namenjenih posebnim kategorijam vozil: na primer kombinacije, ki se začnejo s CC (podobne tablicam vozil konzularnih predstavništev), s CD (podobne tablicam vozil diplomatskih predstavništev) in z EE (podobne izvoznim tablicam).

Kombinacije, ki se začenjajo z Z, so rezervirane za kvadratne zadnje tablice. Od leta 2009 se avtomobilom in motornim kolesom lokalne policije izdajajo tablice, ki se začenjajo z Y. Od februarja 2013 se tablice priklopnikov začenjajo s črko X (glej spodaj).

Registrske tablice so se pokrajinam dodeljevale v serijah, približno po pogostosti novih registracij. Novi sistem številčenja se je zato uvajal postopoma, tako kot je v posameznih pokrajinah zmanjkovalo starih tablic. Do leta 1999 so lahko nedavno ustanovljene pokrajine (Biella, Verbano - Cusio - Ossola, Lecco, Lodi, Rimini, Prato, Crotone, Vibo Valentia) in pokrajine z velikimi zalogami tablic (npr. Viterbo, Isernia in Benevento) nadaljevale z izdajanjem starih registrskih tablic: lastniki vozil so ob registraciji lahko izbrali vrsto tablice.

Po naročilu so bile zadnje tablice (občasno tudi sprednje) dobavljive v dvovrstični obliki (žargonsko »quadrotte«), namenjene za vozila (terenska, tovorna, starodobnike ali uvožene avtomobile) s prostorom, v katerega se standardne registrske tablice niso prilegale.

1999–danes

[uredi | uredi kodo]
Standardna zadnja registrska tablica od leta 1999 (2012, Firence)
Kvadratna tablica z oznako na "Z"

Ukinitev kratic pokrajin so številni Italijani sprejeli z negodovanjem, tako zelo, da so se v prodaji znašli modri trakovi z oznakami pokrajin, običajno samolepilni, ki so si jih številni vozniki dodali ob rob zadnje tablice.[navedi vir] Da bi zadostili tej želji in omogočili takojšnjo identifikacijo pokrajine prve registracije, so 7. februarja 1999 izvedli novo revizijo, ki je sistem številčenja pustila nespremenjen, spremenila pa je videz tablic.

Nove tablice temeljijo na skupnem formatu, ki ga je uvedla uredba Evropske unije (ES) št. 2411/98 Sveta z dne 3. novembra 1998. Ob straneh imajo dva modra pasova, na levem dvanajst zvezd Evropske unije in belo črko I kot Italija; to je odpravilo potrebo po lepljenju ovala z mednarodno avtomobilsko oznako. Na desnem pasu sta zgoraj, znotraj kroga z rumenim obrisom, opcijsko nameščeni dve rumeni števki, ki označujeta leto prve registracije (npr. 05 – 2005), spodaj pa se lahko na zahtevo lastnika vozila izpiše kratica pokrajine oz. metropolitanskega mesta stalnega prebivališča lastnika v beli ali sivi barvi. Letnica in kratica sta nalepki, ki se običajno nalepita ob registraciji ali izročita lastniku skupaj s prometnim dovoljenjem.

Tablica z oznako avtonomne pokrajine Bolzano

Pri avtonomnih pokrajinah s posebnim statutom Trento in Bolzano ter za Dolino Aoste je nad drugo črko, ki je zato pomanjšana, pokrajinski oziroma deželni grb.

Zaradi modrih pasov so nove registrske tablice 3 cm širše od prejšnjih, pisava pa je krepkejša, poleg tega ni več presledka med števkami in desnima črkama.

Točne mere so:

  • sprednje tablice: 360 × 110 mm;
  • zadnje enovrstične: 520 × 110 mm (»format A«);
  • zadnje dvovrstične: 297 × 214 mm (»format B«).

Leta 2003 je bil spremenjen tudi vodni žig iz PGS A/B 1/2 v MEF A/B/C 1/2 (MEF pomeni Ministero dell'economia e delle finanze – Ministrstvo za gospodarstvo in finance).

Posebne tablice

[uredi | uredi kodo]
Kratica Slika Pomen Prevod Opombe
AM Aeronautica Militare Vojno letalstvo „AM“ – v obliki „AM xx 123“
CC Carabinieri Korpus karabinjerjev „CC“ – v obliki „CC xx 123“
CF FD

CF

CFVA
Corpo Forestale

(Forstdienst,
Vigilanza Ambientale)
Gozdna policija v regijah s posebnim statusom Na Južnem Tirolskem „CF FD“ – v obliki „CF FD A12“
Na Trentinskem „CF“ – v obliki „CF A12 TN“
Na Sardiniji „CFVA“ in „CA“ – v obliki „CFVA A12 CA“
Na Siciliji „CF“ in „PA“ – v obliki „CF 123 PA“
V Dolini Aoste „CF“ in „AO“ – v obliki „CF 123 AO“
V Furlaniji - Julijski krajini „CF“ – v obliki „CF 123“
CFS Corpo Forestale dello Stato Državna gozdna policija „CFS“ – v obliki „CFS 123 xx“. Leta 2017 je organ postal del korpusa karabinjerjev.
CP Capitaneria di Porto – Guardia Costiera Luška kapetanija/obalna straža „CP“ – v obliki „CP 1234“
CRI

Croce Rossa Italiana Italijanski Rdeči križ „CRI“ in simbol Rdečega križa – v obliki:
„CRI+ 12345“ (do 2003)
„CRI+ A123x“ (2003–2007)
„CRI+ 123xx“ (od 2008)
DPC Dipartimento della Protezione Civile Civilna zaščita „DPC“ – v obliki „DPC x1234“
EI Esercito Italiano Italijanska vojska „EI“ – v obliki „EI xx 123“
GdiF Guardia di Finanza Finančna straža „GdiF“ – v obliki „GdiF 123 xx“
MM Marina Militare Vojna mornarica „MM“ in rot; im Format „MM xx 123“;
PC

PC ZS

Protezione Civile (Zivilschutz) Civilna zaščita v avtonomnih regijah „PC“
na Trentinskem „PC xxx TN“
na Južnem Tirolskem „PC ZSxxx“
SMOM Sovrano militare ordine di Malta Suvereni malteški viteški red Uporabljajo se na vozilih civilne zaščite in reševalnih vozilih Suverenega malteškega reda (Prostovoljni korpus za posebno pomoč), izdaja jih italijansko obrambno ministrstvo. Preostala vozila, ki pripadajo redu, imajo diplomatske tablice (XA).[5]
VF

VF FW


Vigili del Fuoco Gasilci „VF“ – običajno v obliki „VF 12345“, v avtonomnih pokrajinah „VF 123 xx“, „xx“.

Na Trentinskem „VF 123 TN“
Na Južnem Tirolskem od 2009 „VF FW123“ z modrima robovoma, prej „VF 123 BZ“ brez modrih robov
Polizia di Stato Državna policija Rdeče „POLIZIA“ nad petmestno registrsko kombinacijo
Polizia Penitenziaria Pravosodna policija Rdeče „POLIZIA PENITENZIARIA“ nad oznako v obliki „123 xx“
Polizia Locale Lokalna policija Svetlo modro „POLIZIA LOCALE“ nad običajno registrsko oznako, ki se začenja na „Y“

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Ob uvedbi kod leta 1927 sta se mesto in pokrajina imenovala Girgenti, vendar so ju še istega leta preimenovali v današnji Agrigento.
  2. Leta 1927 dodeljeno kodo CU so leta 1928 zamenjali s CN (verjetno v izogib podobnosti s piemontsko besedo za zadnjico).
  3. Vključno z občino Campione d'Italia, eksklavo znotraj ozemlja Švice (kantona Ticino).
  4. Leta 1927 se je Enna imenovala Castrogiovanni in dobila kratico CG, vendar sta istega leta mesto in pokrajina dobila sedanje ime.
  5. Kratica pokrajine Forlì je bila do leta 1999 FO, nato pa je bila s predsedniškim odlokom spremenjena v FC.
  6. Leta 1927 je bila Reki dodeljena koda FU, leta 1930 pa spremenjena v FM. Po drugi svetovni vojni je Reka pripadla Jugoslaviji in je danes del Hrvaške. Dolgo je veljalo, da se kratic nekdanjih italijanskih pokrajin ne uporablja znova za druge pokrajine. Od leta 2006 to pravilo ne velja več, zato je bila koda FM dodeljena novoustanovljeni pokrajini Fermo.
  7. Ker so bile vse možne črkovne kombinacije (CR, CO, CT, CN in CE) že uporabljene za druge pokrajine, so se za Crotone odločili okrajšavo izpeljati iz starogrškega imena mesta Kroton.
  8. Do leta 1945 Pokrajina Littoria. Ker je bila kratica združljiva z novim imenom, se je obdržala.
  9. Leta 1938 je Benito Mussolini dal združiti Masso in Carraro v enotno občino Apuania, ob tem pa spremenil tudi ime pokrajine. Novo ime je bilo nato ukinjeno ob razglasitvi republike leta 1946. Med letoma 1939 in 1949 se je zato uporabljala kratica AU, kljub temu pa se je številčenje vozil nadaljevalo: avtomobili, registrirani v pokrajini od številke 2712 do 4643, so imeli namesto MS kratico AU.
  10. Leta 1933 spremenjena iz PU v PG.
  11. 11,0 11,1 Leta 1947 je mesto pripadlo Jugoslaviji in je danes na Hrvaškem.
  12. Do leta 1999 je kratica bila PS, nato pa je bila z odlokom predsednika spremenjena v PU.
  13. Do leta 1951 Roma, od maja 1951 dalje pa je ime izpisano s pomanjšanimi velikimi črkami. Na trolejbusih, bivalnih prikolicah Civilne zaščite in v dokumentih, kjer je zahtevana dvočrkovna okrajšava, se uporablja kratica RM.
  14. Od leta 1947 do 1954 je predstavljala cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je uporabljala isto kratico, le da je izdajala tablice bele namesto črne barve.
  15. Prvotna začasna kratica pokrajine Srednji Campidano je bila MD, naknadno pa so iz začetnic glavnih mest, Villacidra in Sanlurija, izpeljali kratico VS.
  16. V skladu s splošno politiko liberalnih vlad do ozemelj, osvojenih v vojni, je pri registrskih tablicah prišlo zgolj do italijanizacije besedila, pri čemer se bistvo ni spremenilo. Takrat je Avstrija uporabljala sistem številčenja po provincah, Italija pa je ob prevzemu suverenosti v teh območjih pri novih registracijah vozil le zamenjala črko E, ki je označevala Tirolsko, s T za Trentino, in K, ki je označevala Avstrijsko primorje, z VG za Julijsko krajino, pri čemer je nadaljevala obstoječe številčenje. Če je bila na primer zadnja avstrijska tablica E 945, bi bila prva italijanska T 946. Šele fašistični režim je ta sistem ukinil in uvedel italijanski sistem registracije tudi v novih pokrajinah.
  17. Danes Agrigento.
  18. Danes Imperia, po upravni združitvi Oneglie in Porto Maurizia leta 1923.
  19. 19,0 19,1 19,2 19,3 19,4 Uvedena leta 1923.
  20. Uvedena leta 1923. Pokrajina se je leta 1951 preimenovala v Taranto, vendar pa se je že leta 1927 zanjo določila kratica TA.
  21. Uradno imenovana »Kvarnerska pokrajina« (Provincia del Carnaro) z glavnim mestom Reko; uvedena leta 1924.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato - Portale«.
  2. »Targhe automobilistiche del primo periodo« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 23. februarja 2025.
  3. »Tabelle per targhe italiane«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2020. Pridobljeno 23. februarja 2025.
  4. Fonte: Annuario generale 1923-24 del Touring Club Italiano (p. 165, cap. "Patente di abilitazione" e specchietto "Numeri delle targhe d'auto e moto").
  5. https://www.targheitaliane.it/index_i.html?/smom/smom_i.html Kennzeichen SMOM

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]