Rdeči vrtnikovec
| Rdeči vrtnikovec | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Boletales (cevarji) |
| Družina: | Boletaceae (cevarke) |
| Rod: | Hortiboletus (vrtnikovci) |
| Vrsta: | H. rubellus |
| Dvočlensko ime | |
| Hortiboletus rubellus (Krombh.) Simonini, Vizzini & Gelardi (2015) | |
| Sinonimi | |
| |
Rdeči vrtnikovec (znanstveno ime Hortiboletus rubellus) je gliva iz rodu vrtnikovcev (Hortiboletus).
Prvotno je bil uvrščen v rod Gobanov (Boletus), a so kasnejše filogenetske raziskave pokazale, da spada v samostojen rod, zato so osnovnemu rodovnemu imenu dodali predpono Horti. Ta izhaja iz latinskega samostalnika Hortus, ki pomeni vrt in se nanaša na habitat, kjer se ta gliva pogosto pojavlja. Tudi vrstno ime rubellus je latinskega izvora in pomeni rdečkast.[1]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru od 3 do 8 cm. Je široko izbočen, nato sploščen, občasno z rahlo vdolbino v sredini. Najprej je škrlatno rdeče barve, v zrelosti zbledi v olivno rdečo barvo, običajno z rumenkastim robnim pasom. Površina je suha in žametna, redko razpoka, tudi ko je stara.
Cevke trosovnice so motno rumene in se končajo z limonasto rumenimi porami, ki s starostjo postanejo zelenkaste. Ko so poškodovane, pore in cevke počasi pomodrijo.
Bet je dolg od 4 do 8 cm in ima v premeru od 4 do 8 mm, valjasta. Na vrhu je svetlo rumen in proti dnišču postopoma postaja bolj rdeč.
Meso je bledo rumene barve in na prerezu rahlo pomodri. Ima prijeten vonj in nezaznaven okus, čeprav ga nekateri opisujejo kot milnatega.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjena je predvsem po Evropi in Severni Ameriki.
Je ektomikorizna gliva, ki tvori razmerje z listavci, predvsem z bukvjo in hrastom. Raste poleti in zgodnji jeseni v skupinah na bogatih tleh v parkih in vrtovih.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je olivno rjave barve. Trosi so vretenasti, gladki in merijo 11.5–12.5 x 5–5,5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- hrastov vrtnikovec (Hortiboletus engelii)
- rumenorjavi vrtnikovec (Hortiboletus bubalinus)
- marelični škrlatnik (Rheubarbariboletus armeniacus)
- lepljivi zlatopor (Aureoboletus gentilis)
- rdečebetni polstenec (Xerocomellus chrysenteron)
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Užitna, a ne bi bila preveč okusna. Nekateri opisujejo, da ima okus po milu. Poleg tega je zelo pogosto črviva.[1]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
klobuk
bet
trosovnica
mlada goba
trosi
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]