Rastlinstvo Irske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Andromeda polifolia (barjanski rožmarin): rastlina grofije Offaly

Irska je v atlantski evropski pokrajini cirkumborealne regije znotraj holarktike.

Sestava[uredi | uredi kodo]

Irska ima skromno rastlinstvo za evropsko državo zaradi majhnosti, pomanjkanja geološke in ekološke raznovrstnosti ter zgodovine pleistocena.[1] Znanih je 3815 vrst rastlin:

  • Phylum Anthocerotophyta – rogovnjaki: 3 vrste
  • Phylum Bryophyta – mahovi: 556 vrst
  • Phylum Charophyta – 244 vrst
  • Phylum Chlorophyta – zelene alge: 148 vrst
  • Phylum Lycopodiophyta – lisičjaki: 9 vrst
  • Phylum Magnoliophyta – kritosemenke: 2196 vrst
  • Phylum Marchantiophyta – jetrenjaki: 229 vrst
  • Phylum Pinophyta – iglavci: 12 vrst
  • Phylum Pteridophyta – praprotnice: 79 vrst
  • Phylum Rhodophyta – rdeče alge: 339 vrst

Na Irskem raste še 2512 vrst gliv.

  • Phylum Acrasidae – 1 vrsta
  • Phylum Ascomycota – zaprtotrosnice: 1115 vrst
  • Phylum Basidiomycota – prostotrosnice: 1228 vrst
  • Phylum Chytridiomycota – 4 vrste
  • Phylum Microsporidia – mikrosporidiji: 1 vrsta
  • Phylum Myxomycota – plazmodijska sluz: 112 vrst
  • Phylum Oomycota – vodne plesni: 40 vrst
  • Phylum Zygomycota – zigomikota: 11 vrst

Zgodovina rastlinstva po pleistocenu[uredi | uredi kodo]

Barjanska robida, Rubus chamaemorus: relikt ledene dobe

Ledeni pokrov je pokrival večino Irske še 13.000 let pred sedanjostjo, ko se je začel holocen. Večina irskega rastlinstva in živalstva se je vrnila, ko so se ledene plošče umaknile in se je raven morja zvišala s poledeniškim premikom, ko se je 10.000 let pred sedanjostjo podnebje začelo segrevati. V tem času je obstajal kopenski most, ki je povezoval Wales in vzhodno obalo Irske, saj je bila morska gladina več kot 100 metrov nižje kot danes. Rastline in živali so lahko prihajale po kopnem do približno 7500 let pred sedanjostjo, ko je bil kopenski most končno prekinjen zaradi dviganja gladine morja, saj se je segrevanje nadaljevalo.

Mezolitski lovci so na Irsko vstopili okrog 8000 pr. n. št. in neolitsko krajino postopoma spremenili v kmetijsko, zlasti v 19. in 20. stoletju. Poleg spremembe habitata so bile namerno ali nenamerno uvedene nove vrste. Arheolog Emmet Byrnes in botanik Declan Little sta v Forestlands of Ireland opisala zgodovino gozdov na Irskem.[2]

Habitati[uredi | uredi kodo]

Nižavski travniki s kukavičjo lučco (Lychnis flos-cuculi) in škržolico (Hieracium)

Dva glavna habitata sestavljata večino kopnega:

Travišča[uredi | uredi kodo]

Travniki obsegajo nižinske travnike in pašnike s travami, kot so Anthoxanthum odoratum, trpežna ljuljka (Lolium perenne), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), Cynosurus cristatus, bilnica Festuca rubra, travniška bilnica (Festuca pratensis), Helictotrichon pubescens, Holcus lanatus, travniški mačji rep (Timothy-grass) in Trisetum flavescens.

Nižinski travniki in pašne cvetice so osati Cirsium dissectum, njivski osat, Cirsium vulgare, pignut (Conopodium majus), glavinec (Centaurea nigra), Crepis capillaris, navadna smetlika (Euphrasia rostkoviana), kukavičja lučca, Odontites vernus, škrobotec Rhinanthus minor, ušivec Pedicularis palustris, pomladanski jeglič (Primula veris), svinjak (Hypochaeris radicata), nebinovka (Scorzoneroides autumnalis), ripeča zlatica (Ranunculus acris), zlatica Ranunculus bulbosus in navadni regrat.

Groba paša v Comeraghsu

Višje ležeči pašniki (večinoma polnaravni, ki jih vzdržujejo s pašo in košnjo). Tipične vrste so: močvirska trava (Nardus stricta), masnica Deschampsia flexuosa, razne šopulje Agrostis, ovčja bilnica (Festuca ovina), šaša Carex binervis , resa Erica tetralix in Erica cinerea, borovnica, sibirska črna mahunica (Empetrum nigrum), ostričevka Trichophorum cespitosum in Narthecium ossifragum.

Barje v Connemarju

Barja[uredi | uredi kodo]

Pomen[uredi | uredi kodo]

Irska ima skoraj 200.000 hektarjev aktivno rastočih barij in fensov. Na Irskem je bilo leta 1998 23.628 ha visokih barij na 164 območjih (8 % prvotnega območja) in 143.348 ha nizkih barij na 233 območjih (18 % prvotnega območja) in 54.026 ha fensov na 221 lokacijah (58 % prvotnega območja). Teh 200.000 hektarjev aktivno rastočih barij je evropsko pomembnih za ohranjanje narave.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

Na Irskem sta dva dejavnika pripeljala do oblikovanja tako obsežnih šotišč. Veliko dežja – na zahodu, jugozahodu in severozahodu Irske je 175 deževnih dni vsako leto, in slaba drenaža barja, nastalega ob koncu zadnje ledene dobe, pred približno 10.000 leti od sedanjosti v osrednjem irskem nižavju, v kotlinah apnenčaste zbite gline. Tu so nastala jezera, porasla s fensko vegetacijo in zapolnjena s šoto, ki je odrezala površinske rastline od podzemne z minerali bogate vode. Fenske rastline, ki zahtevajo hrano, so nato nadomestili barjanski mahovi in rastline, ki so lahko preživele ob nizki ravni hranilnih snovi. Šota spodaj je preprečila odtekanje deževnice in mahovi in druge podobne rastline so to zapolnile.[3]

Rastlinstvo barij[uredi | uredi kodo]

Vaskularne rastline, ki so značilne za visoka barja (primer Bog of Allen), so: jesenska vresa (Calluna vulgaris), resa (Erica tetralix), Erica cinerea, navadni mrzličnik, munec Eriophorum vaginatum in drugi munci, navadna rožmarinka (Andromeda polifolia), brusnica Vaccinium oxycoccos, Narthecium ossifragum, voščena mirika (Myrica gale), Pedicularis sylvatica, okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), srednja rosika (Drosera intermedia), dolgolistna rosika (Drosera anglica), mešinke (Utricularia), Juncus squarrosus, srčna moč, črnikasti sitovec (Schoenus nigricans), barjanske orhideje (Hammarbya), smetlika Euphrasia scottica, lakota Galium saxatile', šaš Carex binervis in drugi šaši, sibirska črna mahunica (Empetrum nigrum), volk Nardus stricta, navadno ločje Juncus effusus, brezklasno lisičje in kijasti licičjak Lycopodium clavatum.

Izrezana visoka barja so kolonizirana z vlažnimi gozdovi breze in jelše. Značilne vrste so puhasta breza, črna jelša, pepelnatosiva vrba Salix cinerea, krhka vrba Salix fragilis, praprot Dryopteris dilatata in Dryopteris carthusiana ter mlahavi šaš Carex remota.

Jezero v Killarneyju, grofija Kerry

Površinske vode[uredi | uredi kodo]

Odprti vodni habitati so reke, kanali, jezera, zbiralniki, ribniki in presihajoča jezera. Običajne vrste vlažnih krajev preraščajo trstičje, močvirski vrbovec Epilobium palustre, močvirska lakota Galium palustre, potočna sretena, navadni gozdni koren (Angelica sylvestris), jetičnik Veronica beccabunga, popnjak Hydrocotyle vulgaris, trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), močvirski petolist Comarum palustre, močvirska žametnica Caltha palustris, vodna meta Mentha aquatica, rumeni blatnik, širokolistni rogoz in invazivna vrsta račja zel (Elodea canadensis).

Morska obala[uredi | uredi kodo]

Mnogo manjši delež zasedajo obalni habitati (blatna obrežja, skalnate in peščene obale, plitvine, brakične vode, slana močvirja, morske poplave in tokovi, klifi in peščene sipine ter mahar – nizko ležeča travnata ravnina).[4][5]

Morska nebinovka (Tripleurospermum maritimum), Bishopsquarter, grofija Galway

Pomembne ali značilne vrste za peščene sipine in vlažne kotanje med njimi so: trava Ammophila arenaria, Honckenya, morski mleček Lysimachia maritima, piramidasti pilovec, možina Eryngium maritimum, trava Leymus arenarius, divja vijolica Viola tricolor, navadni pasji jezik Cynoglossum officinale, navadna tavžentroža, lan Linum catharticum, slakovka Calystegia soldanella, mehka krvomočnica Geranium molle, mačje uho Ophrys apifera in skalna robida. V slanih močvirjih najdemo navadni osončnik Salicornia europaea, Halimione portulacoides, trava Triglochin maritima, Spergularia media in navadni žličnik Cochlearia officinalis

Kras[uredi | uredi kodo]

Kras, notranji klifi in strma pobočja.

Pomladni svišč (Gentiana verna) – alpska rastlina, ki raste v Burrnu, pogosto blizu sredozemskih vrst

Burren[uredi | uredi kodo]

Več kot 70 % od 900 avtohtonih vrst Irske se pojavlja v Burrnu, kar je nekaj manj kot 0,5 % površine Irske.[6] Vsebuje dvanajst habitatov iz Priloge 1, ki so navedeni v direktivi EU o habitatih (Natura 2000). V raziskavi iz leta 2001 je bilo ugotovljenih 28 različnih vrst na kvadratni meter (povprečje več kot 1100 vzorcev rastlin) v gorskih traviščih, v nekaterih vzorcih pa do 45 vrst na kvadratni meter.[7] V regiji najdemo 22 od 27 vrst orhidej. Takšna raznolikost ima več pojasnil. Prvič več sto kvadratnih kilometrov apnenčastih neokrnjenih travnikov in visokogorskih pašnikov, kjer pasejo predvsem pozimi, kar odpravlja morebitno prevladujoče travnate in plevelne vrste. Drugič je to mešanica arktično-alpskih in sredozemskih vrst ter kalcikolnih in kalcifobne vrste. Na območju prevladujejo gole skale in rendzina tla (humusna tla, nastala na karbonatni matični kamnini v pasu zmernega podnebja).

Gozd[uredi | uredi kodo]

Gozd pri Portglenonu, grofija Antrim

Gozdne rastline so navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella), črni trn, rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), podlesna vetrnica, kimasta neprava hijacinta (Hyacinthoides non-scripta), navadna sretena, plazeči skrečnik (Ajuga reptans), čemaž, navadna črnoglavka (Prunella vulgaris), rivinova vijolica (Viola riviniana), navadni kovačnik (Lonicera periclymenum), navadna bodika, pegasti kačnik (Arum maculatum), smrdljička (Geranium robertianum) in grenkoslad. Med drevesi prevladujeta hrast in breza z manjšimi količinami jerebike, božjega drevca, leske, tise in trepetlike in se imenujejo zahodni hrastovi gozdovi, ki se pojavljajo predvsem v hribovju Irske, Škotske in Walesa. To so zmerni deževni gozdovi.

Umetni habitati[uredi | uredi kodo]

Številna pokopališča na Irskem so pomembna floristična zavetišča

Kamnolomi, prodišča in gramoznice, ceste in železnice, meje med polji, stene, odpadki in odlagališča smeti vsebujejo take rastlinske vrste, kot so šentjakobov grint (Jacobaea vulgaris), Matricaria discoidea, slakovke, zlatica Ranunculus repens, navadna marjetica (Bellis perennis), svinjak Hypochaeris radicata, navadni lapuh, bela metlika (Chenopodium album), velika kopriva, dresen Persicaria maculosa, Vrednikov jetičnik, klobučič Cymbalaria muralis, ozkolistno ciprje (Chamaenerion angustifolium), vrbovec Epilobium hirsutum in tolstičevka Umbilicus rupestris.

Julie A. Fossitt je izdelala habitatno razvrstitev.[8]

Zaščita[uredi | uredi kodo]

Grožnje za rastlinstvo so kmetijstvo, izsuševanje, gradnje, igrišča za golf, košenje obcestnega sveta in vnesene vrste. Agencije za ohranjanje imajo službo za narodne parke in divjino, tu so še Agencija za okolje Severne Irske, Agencija za varstvo okolja in Kraljevo društvo za zaščito ptic. V nacionalnem botaničnem vrtu imajo program za zaščito ogroženih vrst. Na Irskem je tudi vrsta nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem rastlinskih habitatov, kot so Irish Peatland Conservation Council, Irish Wildlife Trust in Trust Native Woodland Trust.

Herbariji[uredi | uredi kodo]

Glavni herbariji so shranjeni v Narodnem botaničnem vrtu in muzeju v Ulstru.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. D. A. Webb (1983). "The flora of Ireland in its European context". Journal of Life Sciences (Royal Dublin Society) 1983: 143–160. 
  2. Emmet Byrnes. A History of Woodland Managementin Ireland: an Overview (PDF). Native Woodland Scheme Information Note 2. Woodlands of Ireland. 
  3. "Irish Peatland Conservation Council". 
  4. J. A. Bassett & T. G. F. Curtis (1985). "The nature and occurrence of sand dune machair in Ireland". Proceedings of the Royal Irish Academy 85B: 1–20. JSTOR 20494442. 
  5. "Sand Dune Country Report Ireland". 
  6. D. A. Webb & Mary J. P. Scannell (1983). Flora of Connemara and The Burren. Royal Dublin Society & Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-23395-8. 
  7. B. Dunford (November 2001). The Impact of Agricultural Practices on the Natural Heritage of the Burren Uplands, Co. Clare (Disertacija). National University of Ireland, Dublin. 
  8. Julie A. Fossitt (2000). "A Guide to Habitats in Ireland" (PDF). Kilkenny: Heritage Council. ISBN 1-901137-27-9. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • David Cabot, 2009 Ireland Collins New Naturalist ISBN 978-0-00-730859-0 Natural history of Ireland biological history, geology and climate, habitats and nature conservation.Flora and fauna.
  • Curtis, T. G. F & Thompson R., 2009 The Orchids of Ireland National Museums Northern Ireland ISBN 978-0-900761-50-8
  • Curtis, T. G. F. and McGough, H. N. (1988). The Irish Red Data Book. 1: Vascular Plants. The Stationery Office, Dublin.
  • Declan Doogue and Carsten Krieger, 2010 The wild flowers of Ireland : the habitat guide Dublin : Gill & Macmillan ISBN 9780717146611
  • Fitzgerald Interactive Flora of the Burren, Ireland Interactive CD ISBN 978-90-75000-97-9 photographs and information on dicotyledon plants of the Burren, the Aran Islands and to the east of Connemara
  • Nelson, E. C. & Walsh, W. F. 1991. The Burren: a companion to the wildflowers of an Irish limestone wilderness. Aberystwyth & Bonis: Boethius Press & The Conservancy of The Burren.
  • Nelson, E. C., 2008 Wild Plants of The Burren and the Aran Islands. New enlarged edition Collins Press ISBN 978-1-905172-67-2
  • Green, P.,2008 Flora of County Waterford National Botanic Gardens of Ireland ISBN 978-0-7557-7607-8
  • O'Mahony, T.,2009 Wildflowers of Cork City and County Collins Press ISBN 978-1-84889-020-6
  • McNeill, I., 2010 Flora of County Tyrone National Museums Northern Ireland ISBN 978-1-905989-17-1
  • Morton, O. 1994. Marine Algae of Northern Ireland. Ulster Museum publication No. 271. ISBN 0900761288
  • Preston C.D., 2007 Which vascular plants are found at the northern or southern edges of their European range in the British Isles? Watsonia 26: 253–26 pdf
  • Reilly P. A., 2001 The Flora of County Cavan National Botanic Gardens, Glasnevin ISSN 0790-0422
  • Reynolds, S. C. P. (2002). A catalogue of alien plants in Ireland. pp. [4], 1-413. Dublin: National Botanical Gardens, Glasnevin.
  • Scannell, M. J. P. & Synnott, D. M. (1987). Census catalogue of the flora of Ireland. A list of Pteridophyta, Gymnospermae and Angiospermae including all the native plants and established aliens known to occur in Ireland with the distribution of each species,and recommended Irish and English names. pp. [i]-xxvii, 1-171, map. Dublin: Stationery Office.
  • Smith, A. J. E. The Moss Flora of Britain and Ireland Cambridge University Press ISBN 0-521-54672-9

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]