Rasamov valj
Videz
Rasamov valj | |
---|---|
Ustvarjeno | 643 pr. n št. |
Odkrito | Nineve 36°21′34″N 43°09′10″E / 36.359444°N 43.152778°E |
Današnja lokacija | Britanski muzej, London |
Registracija | BM 91026 |
Rasamov valj je desetstrana prizma, napisana v klinopisu leta 643 pr. n. št. med vladanjem asirskega kralja Asurbanipala. Valj je leta 1854 odkril Hormuzd Rasam v Severni palači v Ninivah. Valj je zdaj v Britanskem muzeju. [4][5]
Vsebina
[uredi | uredi kodo]Na valju je popoln opis devetih Asurbanipalovih vojnih pohodov.[4][5] Vsebina je razdeljena na trinajst poglavij:
- Uvod, ki govori o Asurbanipalovem prihodu na prestol
- Prva egipčanska vojna s Taharko
- Druga egipčanska vojna s Tantamanijem
- Osvojitev Tira in smrt tirksega kralja Baala
- Pohod proti Ahseriju, kralju Vana
- Pohod proti Teumanu, kralju Elama
- Vojna s Šamaš-šum-ukinom Babilonskim, Asurbanipalovim bratom
- Prva vojna z Umanaldasom Elamskim
- Druga vojna z Umanaldasom Elamskim
- Pohod proti Uatiju, kralju Arabije
- Aretacija elamskega kralja Umanaldasa
- Delegacija araratskega kralja Istar-durije
- Obnova Sanheribove palače v Ninivah, zaključek in datum zapisa
— Vsebina Rasamovega valja[6]
Izvlečki
[uredi | uredi kodo]Opis enega od zmagovitih pohodov v Egipt:
- Na svojem prvem pohodu sem šel proti Maganu, Melhuhi, Taharki, egipčanskemu in etiopskemu kralju, ki ga je Asarhadon, kralj Asirije, oče, ki me je rodil, premagal in čigar zemljo je prenesel pod svojo oblast. Ta isti Taharka je pozabil na mogočnega Ašurja, Ištar in druge velike bogove, moje gospodarje, in zaupal vero svoji moči. Obrnil se je proti kraljem in regentom, ki jih je moj oče postavil v Egiptu. Vstopil je in se nastanil v Memfisu, mestu, ki ga je moj oče osvojil in vključil v asirsko ozemlje.
— Rasamov valj (izvleček)[7]
Nekaj Asurbanipalovih pohodov je upodobljenih na reliefih iz Niniv.[8]
Napise je v celoti prevedel ameriški asirolog Daniel David Luckenbill (1881-1927).[4][5] Celoten prepis klinopisa je na razpolago na CDLI.[9]
-
Prepis klinopisa v prvi koloni[10]
-
Luckenbillov prevod klinopiisa v prvi koloni: Uvod v prvi pohod proti Egiptu[11]
-
Asurbanipalova prva egipčanska vojna; dobesedni prevod asirologa Georgea Smitha[12]
Pomembne besede
[uredi | uredi kodo]-
Mu-ṣur - Egipt
-
Ku-u2-si - Kraljestvo Kuš
-
Sha-ba-ku-u - kušitski faraon Šabaka
-
Tar-qu-u2 - kušitski faraon Taharka
-
Tar-qu-u - alternativni zapis imena faraona Taharke
-
Urdamanee - kušitski faraon Tantamani
-
The word An-shar-pap-ash - novoasirski vladar Asarhadon
-
An-shar-du-a - novoasirski vladar Asurbanipal
-
mat Aššur KI - mesto Ašur
-
An-shar - vrhovni bog Anšar
-
Država Meluhha (𒈨𒈛𒄩𒆠}, morda Meroe
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Rassam cylinder British Museum«. The British Museum (v angleščini).
- ↑ Izvirni napis: Rawlinson, H.C. Cuneiform inscriptions of Western Asia (PDF). str. 3, column 2, line 98. For the transliteration: »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu. For the translation: Luckenbill, David. Ancient Records of Assyria and Babylonia Volume II (PDF). str. 297.
- ↑ »Wall panel; relief British Museum«. The British Museum (v angleščini).
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Luckenbill, Daniel David (1927). Ancient Records of Assyria and Babylonia, Volume II (PDF). University of Chicago Press. str. 290 ff.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Rassam cylinder British Museum«. The British Museum (v angleščini).
- ↑ Miscelleneous inscription Vol 5, page 1. Published in 1905. Author: Theophilus Goldridge Pinches M.R.A.S. (1856 – 6. junij 1934 Muswell Hill, London)
- ↑ Pritchard, James B. (2016). Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament with Supplement. Princeton University Press. str. 294. ISBN 978-1-4008-8276-2.
- ↑ Wall panel; relief British Museum. The British Museum.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ Miscelleneous inscription Vol 5 Published in 1905. Author: Theophilus Goldridge Pinches M.R.A.S. (1856 – 6 June 1934 Muswell Hill, London)
- ↑ Ancient Records of Assyria and Babylonia pp 290-296 by Daniel David Luckenbill, University of Chicago Press, 1927
- ↑ Smith, George (1871). History of Assurbanipall, Translated from the Cuneiform Inscriptions by George Smith (v angleščini). Williams and Norgate. str. 15ff.