Pojdi na vsebino

Rasamov valj

Rasamov valj
Asurbanipalov Rasamski valj; na desetstrani prizmi je skoraj popolna zgodovina Asurbanipalovega vladanja; napisan v bil v Ninivah leta 43 pr. n. št.; Britanski muzej[1]
Ustvarjeno643 pr. n št.
OdkritoNineve
36°21′34″N 43°09′10″E / 36.359444°N 43.152778°E / 36.359444; 43.152778
Današnja lokacijaBritanski muzej, London
RegistracijaBM 91026
Položaj Niniv na zemljevidu Iraka
"Asurbanipal, kralj Asirije"
an-szar2-du3-a man kur_ an-szar2{ki}
na Rasamovem valju, 643 pr. n. št.[2]
Airsko obleganje egipčanske trdnjave, verjetno v vojni leta 667 pr. n. št., ustvarjeno v letih 645 – 635 pr. n. št. med Asurbanipalovim vladanjam; Britanski muzej[3]

Rasamov valj je desetstrana prizma, napisana v klinopisu leta 643 pr. n. št. med vladanjem asirskega kralja Asurbanipala. Valj je leta 1854 odkril Hormuzd Rasam v Severni palači v Ninivah. Valj je zdaj v Britanskem muzeju. [4][5]

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Na valju je popoln opis devetih Asurbanipalovih vojnih pohodov.[4][5] Vsebina je razdeljena na trinajst poglavij:

  1. Uvod, ki govori o Asurbanipalovem prihodu na prestol
  2. Prva egipčanska vojna s Taharko
  3. Druga egipčanska vojna s Tantamanijem
  4. Osvojitev Tira in smrt tirksega kralja Baala
  5. Pohod proti Ahseriju, kralju Vana
  6. Pohod proti Teumanu, kralju Elama
  7. Vojna s Šamaš-šum-ukinom Babilonskim, Asurbanipalovim bratom
  8. Prva vojna z Umanaldasom Elamskim
  9. Druga vojna z Umanaldasom Elamskim
  10. Pohod proti Uatiju, kralju Arabije
  11. Aretacija elamskega kralja Umanaldasa
  12. Delegacija araratskega kralja Istar-durije
  13. Obnova Sanheribove palače v Ninivah, zaključek in datum zapisa

— Vsebina Rasamovega valja[6]

Izvlečki

[uredi | uredi kodo]

Opis enega od zmagovitih pohodov v Egipt:

Na svojem prvem pohodu sem šel proti Maganu, Melhuhi, Taharki, egipčanskemu in etiopskemu kralju, ki ga je Asarhadon, kralj Asirije, oče, ki me je rodil, premagal in čigar zemljo je prenesel pod svojo oblast. Ta isti Taharka je pozabil na mogočnega Ašurja, Ištar in druge velike bogove, moje gospodarje, in zaupal vero svoji moči. Obrnil se je proti kraljem in regentom, ki jih je moj oče postavil v Egiptu. Vstopil je in se nastanil v Memfisu, mestu, ki ga je moj oče osvojil in vključil v asirsko ozemlje.

— Rasamov valj (izvleček)[7]

Nekaj Asurbanipalovih pohodov je upodobljenih na reliefih iz Niniv.[8]

Napise je v celoti prevedel ameriški asirolog Daniel David Luckenbill (1881-1927).[4][5] Celoten prepis klinopisa je na razpolago na CDLI.[9]

Pomembne besede

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Rassam cylinder British Museum«. The British Museum (v angleščini).
  2. Izvirni napis: Rawlinson, H.C. Cuneiform inscriptions of Western Asia (PDF). str. 3, column 2, line 98. For the transliteration: »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu. For the translation: Luckenbill, David. Ancient Records of Assyria and Babylonia Volume II (PDF). str. 297.
  3. »Wall panel; relief British Museum«. The British Museum (v angleščini).
  4. 4,0 4,1 4,2 Luckenbill, Daniel David (1927). Ancient Records of Assyria and Babylonia, Volume II (PDF). University of Chicago Press. str. 290 ff.
  5. 5,0 5,1 5,2 »Rassam cylinder British Museum«. The British Museum (v angleščini).
  6. Miscelleneous inscription Vol 5, page 1. Published in 1905. Author: Theophilus Goldridge Pinches M.R.A.S. (1856 – 6. junij 1934 Muswell Hill, London)
  7. Pritchard, James B. (2016). Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament with Supplement. Princeton University Press. str. 294. ISBN 978-1-4008-8276-2.
  8. Wall panel; relief British Museum. The British Museum.
  9. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  10. Miscelleneous inscription Vol 5 Published in 1905. Author: Theophilus Goldridge Pinches M.R.A.S. (1856 – 6 June 1934 Muswell Hill, London)
  11. Ancient Records of Assyria and Babylonia pp 290-296 by Daniel David Luckenbill, University of Chicago Press, 1927
  12. Smith, George (1871). History of Assurbanipall, Translated from the Cuneiform Inscriptions by George Smith (v angleščini). Williams and Norgate. str. 15ff.