Randall Collins

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Randall Collins
Rojstvo 1941[1][2][…]
Knoxville[d]
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic sociolog, univerzitetni profesor, pisatelj

Randall Collins (rojen 29. julija 1941) je ameriški sociolog, ki je vplival na poučevanje in pisanje. Poučeval je na številnih pomembnih univerzah po vsem svetu in njegova akademska dela so prevedena v različne jezike. Collins je trenutno profesor sociologije na univerzi v Pennsylvaniji. Je vodilni sodobni sociološki teoretik, katerega področja vključujejo makro-zgodovinsko sociologijo političnih in ekonomskih sprememb. Večino svojih raziskav je namenil preučevanju družbe (kako nastane oz. propade s čustvenim vedenjem človeka). Je eden glavnih ne-marksističnih konfliktnih teoretikov v Združenih državah Amerike in je bil od leta 2010 do 2011 predsednik Ameriškega sociološkega združenja.

ŽIVLJENJE IN IZOBRAZBA[uredi | uredi kodo]

Collins je v mladosti kar nekaj let preživel v Evropi, saj je bil njegov oče diplomat in del vojaške obveščevalne službe med drugo svetovno vojno in tudi član državne uprave. Po drugi svetovni vojni je z družino živel v Nemčiji, kasneje pa so se preselili v Moskvo in nato še v Urugvaj. Collins je obiskoval Angleško pripravniško šolo, kasneje pa diplomiral na Harvardu, kjer ga je poučeval pomemben sociolog Talcott Parsons. Postal je magister psihologije na Stanfordu (1964) in doktoriral iz sociologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley (1969). Čeprav se ni strinjal s Parsonovo teorijo, za katerega je pogosto menil, da je družbeno konzervativen, je spoštoval ugled njegove teorije in ga posnemal v njegovih kasnejših letih. Collins je želel študirati človeška spoznanja, vendar je bil zaposlen v laboratoriju za proučevanje podgan in spoznal, da bi raje študiral sociologijo. Študij je nadaljeval na Univerzi v Kaliforniji - Berkeley, magistriral je leta 1965 in doktoriral leta 1969. Medtem ko je bil na Berkeleyju je Collins sodeloval pri protestih v kampusu, gibanju svobodnega govora in proti vojnem gibanju. 3. decembra leta 1964 je bil Collins aretiran zaradi vključitve v Free Speech Movement skupaj z več kot 600 vrstniki. Tu je tudi naletel na veliko vplivnih sociologov. Sodeloval je z Josephom Ben-Davidom, izraelskim sociologom, ki je obiskoval univerzo Hebrew. Ta mu je tudi pomagal pri njegovem delu The Sociology of Philosophies. Collins je bil uveden v Webrovo konfliktno teorijo preko Reinharda Bendixa, vodilnega učenjaka Maxa Weberja. V svoji zgodnji karieri je Collins rekel: "Bil sem del generacije mladih sociologov, ki so prelomili s funkcionalistično teorijo in se približali konfliktni teoriji." Pozneje je napisal poglavje za Bendixovo delo State and Society. To delo je omogočilo, da je Collins kasneje združil te teorije z mikrosociologijo Ervinga Goffmana, kar je privedlo do objave Collinsove Konfliktne sociologije (Conflict Sociology) leta 1975 in kasneje v Interaction Ritual Chains leta 2004. Goffman je bil tudi eden od Collinsovih profesorjev, ko je ta obiskoval Berkely. Collinsov svetovalec za disertacijo je bil organizacijski in industrijski sociolog Harold Wilensky. Njegovo delo je bilo imenovano Education and Employment: Some Determinants of Requirements for Hiring in Various Types of Organizations, kasneje pa so ga leta 1979 objavili kot "The Credential Society": A historical sociology of education and stratification. V Berkeleyu je Collins sodeloval tudi z Herbertom Blumerjem, Philipom Selznickom in Leom Lowenthalom.

KARIERA[uredi | uredi kodo]

Collinsovo prvo akademsko mesto je bilo na univerzi v Kaliforniji – Berkeleyu. Sledile so mu še številne druge univerze (Univerza Wisconsin - Madison, Univerza v Kaliforniji - San Diego, Univerza v Virginiji, Univerza v Kaliforniji – Riverside, Univerza v Pennsylvaniji). Naredil je krajši premor in se preizkusil tudi kot romanopisec. Prav tako je bil gostujoči profesor v Chicagu, na Harvardu in Cambridgu ter v različnih šolah po Evropi, na Japonskem in Kitajskem. Collins je objavil skoraj sto člankov od zaključka svojega dodiplomskega izobraževanja. Prav tako je napisal kar nekaj knjig o odkrivanju družbe in sociologije zakonske zveze ter družinskega življenja. Ko se je Collins upokojil, je Univerza v Pennsylvaniji naredila konferenco v njegovo čast. Vodilni znanstveniki s področja sociologije so imeli govor, med njimi Elijo Anderson, Paul DiMaggio, David R. Gibson, Michèle Lamont, Jonathan Turner in Viviana Zelizer.

DELO[uredi | uredi kodo]

Collins je socialni znanstvenik, ki meni da je teorija bistvenega pomena za razumevanje sveta. Rekel je: "Bistvo znanosti je ravno teorija ... posplošeno in skladno telo idej, ki razlagajo obseg variacij v empiričnem svetu v smislu splošnih načel". To je Collinsov način preučevanja družbenega sveta, ki poudarja vlogo in interakcijo večjih družbenih struktur. Večino svoje kariere je namenil raziskavam družbe. Proučeval je, kako interakcija človeka v skupnosti vpliva na njegovo vedenje. Menil je, da je najpreprostejša razlaga radikalnega vedenja in dejanj čustvena energija. Pravi, da je to količina čustvene moči, ki teče skozi svoja dejanja in se ne nanaša na eno posebno čustvo. Collins poudarja tudi pomen ljudi v skupnosti in vpliv, ki ga ima ta na vedenje. Trdil je, da spolni odnosi, kajenje in socialna stratifikacija in še veliko drugega v našem družbenem življenju poganja skupna sila, interakcijski rituali. Njegova Interaktivna ritualna veriga je glavno delo sociološke teorije, ki poskuša razviti "radikalno mikrosociologijo". Bil je mnenja, da uspešni rituali ustvarjajo simbole članstva v skupini in črpajo posameznike s čustveno energijo, medtem ko neuspešni rituali izčrpajo čustveno energijo. Vsaka oseba gre iz situacije v situacijo, ki je usmerjena v tiste interakcije, kjer jim njihov kulturni kapital daje najboljšo izplačilo čustvene energije. Tudi razmišljanje je mogoče razložiti z internalizacijo pogovorov v toku situacij; posamezniki so temeljito in nenehno socialni, zgrajeni od zunaj navznoter. Teorija interakcijskih ritualnih verig (Interaction Ritual Chains) je bila posledica njegove navdušenosti nad teorijo ritualov Emila Durkheima, ki jo je v svoji knjigi Elementarne oblike religijskega življenja postavila konfliktna teorija Maxa Weberja in z mikrosociologijo Ervinga Goffmana. Bil je zelo navdušen nad družbenimi vedami, vključno s študijami menedžmenta, kreativnega turizma, mednarodnih odnosov in kulturne paragmatike Jeffreya C. Alexandra. Številne empirične študije so prav tako uporabljale interakcijsko teorijo rituala, na primer, da bi raziskale, kako se posamezne institucije vzdržujejo, ter kako spletne strani uporabljajo ritualne verige interakcij, da bi oblikovale identiteto svojih uporabnikov. Zanimalo jih je tudi, kako diplomati vzpostavljajo izmenjevalne programe, da povabijo tuje elite v svoje države. Collins je tudi trdil, da nasilno soočanje nasprotuje človeškemu fiziološkemu delu. To je izjema in ne pravilo - ne glede na osnovne okoliščine ali motive. To je v nasprotju s pojasnili socioloških znanstvenikov, da je nasilje pod določenimi pogoji enostavno, kot so revščina, rasna ali ideološka sovraštva ali družinske patologije.

VEŠČINE DELOVNE SILE[uredi | uredi kodo]

Collins odpira vprašanja o izobrazbenih potrebah delovne sile v razvitih industrijskih družbah. Randall Collins iz pregleda študij, ki analizirajo odnos med izobraževanjem in gospodarstvom sklepa, da le manjši del razmaha izobraževanja v razvitih družbah služi zahtevam industrije po spretnostih, usposabljanju in znanju. Ko je Collins leta 1971 pisal o ameriški družbi, je trdil, da lahko le petnajst odstotkov povečanja izobraževanja ameriške delovne sile v dvajsetem stoletju pripišemo premikom v poklicni strukturi (padec deleža služb), ki zahtevajo nižje kvalifikacije, in porastu v deležu služb, kjer so zahtevane visoke kvalifikacije. Bil je mnenja, da nekateri poklici, kot npr. zdravnik, vodovodar, menedžer in administrativni delavec danes potrebujejo več znanja in spretnosti kot so na prelomu stoletja. Trdi: »Zdi se, da se je izobrazbena stopnja ameriške delovne sile spremenila v toliko, da bi sledila veščinam, ki jih dela zahtevajo.« Njegov končni sklep je, da je prispevek izobraževanja h gospodarskemu sistemu precenjen. Vsi sociologi pa se z njim ne strinjajo, temveč menijo, da je izobraževanje v razvitih industrijskih gospodarstvih vedno bolj pomembno.

BIBLIOGRAFIJA[uredi | uredi kodo]

REVIJSKI ČLANKI[uredi | uredi kodo]

Marec 2013 - "Entering and leaving the tunnel of violence: Micro-sociological dynamics of emotional entrainment in violent interactions"

KNJIGE[uredi | uredi kodo]

  • 1975 - Conflict Sociology: Toward an Explanatory Science
  • 1979 - The Credential Society: An Historical Sociology of Education and Stratification
  • 1986 - Weberian Sociological Theory
  • 1988 – Theoretical Sociology
  • 1992 - Sociological Insight: An Introduction to Non-Obvious Sociology 2nd ed.
  • 1994 - Four Sociological Traditions
  • 1998 - The Sociology of Philosophies
  • 1999 - Macro-History
  • 2004 - Interaction Ritual Chains
  • 2008 - Violence: A Microsociological Theory
  • 2015 - Napoleon Never Slept, with Maren McConnell
  • Ali ima kapitalizem prihodnost?- Soavtor z Immanuelom Wallersteinom

DELA PREVEDENA V SLOVENŠČINO[uredi | uredi kodo]

Collins, Randall. 2013. Does capitalism have a future (Ali ima kapitalizem prihodnost). ISBN 978-961-257-055-2. (prevedli Ana Kralj in Zoja Skušek).

FIKCIJA[uredi | uredi kodo]

Roman The Case of the Philosopher's Ring (Primer filozofskega obroča)

NAGRADE[uredi | uredi kodo]

  • Priznanje za najboljšo knjigo leta 1999 za: Sociologijo filozofije.
  • Letna nagrada za znanstveno založništvo (v kategoriji sociologija in antropologija) leta 1999 za: sociologijo filozofije.
  • Leta 2000 je bila njegova knjiga Sociologija filozofije med desetimi najboljšimi.
  • Leta 2002 je za knjigo Sociologijo filozofij dobil nagrado Ludwika Flecka.
  • Nagrada za najboljšo knjigo leta 2011 za: Nasilje: mikro-sociološka teorija.

ZANIMIVOSTI[uredi | uredi kodo]

  • Kot mladenič je prebiral celotne enciklopedije in zelo rad je bral literaturo (prav tako tudi sedaj), pustolovske zgodbe in stripe. Rad ima filme (predvsem klasike, kot npr. Casablanca), gledal pa je tudi filme, v katerih so nastopali superjunaki.
  • Je mnenja, da ljudje vidijo svet, ki je poln klišejev in da je trend korektnosti v politiki konformističen.
  • Sam sebe smatra za budista.
  • Ko je študiral psihologijo na Stanfordu, je pogosto eksperimentiral na podganah, njihove možgane so spodbujali z elektrodami.


VIRI[uredi | uredi kodo]

Collins, Randall. 2009. Max Weber, kratek oris. Maribor: Subkulturni azil Maribor. (Frontier; 042). ISBN 978-961-6620-09-3.

Radall Collins (online). 2018. Wikipedia, the free encyclopedia. (Citirano: 30.11.2018). Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Randall_Collins.

Randall Collins: A Smart and Influential Theorist (online). 2018. ASA. (Citirano:30.11.2018). Dostopno na naslovu: http://www.asanet.org/randall-collins.

About dr. Randall Collins (online). 2018. Dr. Randall Collins. (Citirano:30.11.2018). Dostopno na naslovu: https://www.drrandallcollins.com/about-hayden/.

Sklici[uredi | uredi kodo]