Radoslav Višeslavić
| Radoslav/Rodoslav Rodosthlabos | |
|---|---|
| Knez (arhont) Srbov | |
 Evropa leta 814 | |
| Knez (arhont) Srbije | |
| Vladanje | začetek 9. stoletja |
| Predhodnik | Višeslav |
| Naslednik | Prosigoj |
| Rojstvo | 8. stoletje |
| Smrt | 8. stoletje |
| Potomci | Prosigoj |
| Rodbina | Vlastimirović |
| Oče | Višeslav |
| Religija | slovansko poganstvo |
Radoslav Višeslavić (srbsko Радослав, latinizirano: Radoslav[1][2] ali Родослав, Rodoslav,[3][4][5] srednjeveško grško Ῥοδόσθλαβος, latinizirano: Rodosthlabos[1]) je bil srbski knez (arhont), ki je vladal zgodnjesrednjeveški kneževini Srbiji v začetku 9. stoletja. Na položaju kneza je nasledil svojega očeta kneza Višeslava, ki je vladal konec 8. stoletja. Njega samega je nasledil sin Prosigoj.[6]
Po De administrando imperio, ki ga je v prvi polovici 9. stoletja napisal bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet, v času vladavine knezov Višeslava, Radoslava in Prosigoja ni bilo vojn med Srbsko kneževino in njenim vzhodnim sosedom, Prvim bolgarskim cesarstvom.[7][6]
Radoslav in njegov sin sta se med uporom Ljudevita Posavskega proti Frankom (819–822) pridružila upornikom.[8] Po zapisih v Letopisih Frankovskega kraljestva je Ljudevit leta 822 s svojega sedeža v Sisku odšel k Srbom nekam v zahodno Bosno. Letopisi navajajo tudi to, da so Srbi obvladovali velik del Dalmacije (ad Sorabos, quae natio magnam Dalmatiae partem obtinere dicitur). Nekateri zgodovinarji temu oporekajo.[8][9][10] Ob tem je treba omeniti, da avtorji Letopisov Frankovskega kraljestva niso natančno vedeli, kaj geografski izraz Dalmacija dejansko pomeni.[11]
V času vladavine kneza Radoslava ter njegovih neposrednih predhodnikov in naslednikov je še vedno potekal proces postopnega pokristjanjevanja Srbov, ki se je začel v prvi polovici 7. stoletja in končal sredi 9. stoletja.[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Ralph-Johannes Lilie, Claudia Ludwig, Beate Zielke, Thomas Pratsch (2013). »Radoslav - Ῥοδόσθλαβος«. Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit Online (v nemščini). De Gruyter. Pridobljeno 21. novembra 2024.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Dvornik et al. 1962, str. 134.
- ↑ Moravcsik 1967, str. ;154–155
- ↑ Antoljak, Stjepan (1968). »Miscellanea Mediaevalia Jugoslavica - Da li se točno zna kako se je zvao prvi po imenu poznati srpski vladar?« (PDF). Годишен зборник на Филозофскиот факултет / Annuaire de la Faculté de Philosophie (v srbohrvaščini in angleščini). Филозофски факултет, Скопје (20): 113–196 (151–152).
- ↑ Komatina 2021, str. 230–231.
- ↑ 6,0 6,1 Ферјанчић 1959, str. 50.
- ↑ Moravcsik 1967, str. 154.
- ↑ 8,0 8,1 Ćirković 2004, str. 14.
- ↑ Fine 2005, str. 35.
- ↑ Curta 2006, str. 136.
- ↑ Ančić, Mladen (1998). »Od karolinškoga dužnosnika do hrvatskoga vladara. Hrvati i Karolinško Carstvo u prvoj polovici IX. stoljeća«. Zavod za povijesne znanosti HAZU u Zadru. 40: 32.
- ↑ Ćirković 2004, str. 15-16.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Primarni viri
- Ферјанчић, Божидар (1959). »Константин VII Порфирогенит«. Византиски извори за историју народа Југославије. Zv. 2. Београд: Византолошки институт. str. 1–98.
- Moravcsik, Gyula, ur. (1967) [1949]. Constantine Porphyrogenitus: De Administrando Imperio (2nd revised izd.). Washington D.C.: Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies.
- Pertz, Georg Heinrich, ur. (1845). Einhardi Annales. Hanover.
- Scholz, Bernhard Walter, ur. (1970). Carolingian Chronicles: Royal Frankish Annals and Nithard's Histories. University of Michigan Press.
- Sekundarni viri
- Ćirković, Sima (2004). The Serbs. Malden: Blackwell Publishing.
- Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250. Cambridge: Cambridge University Press.
- Dvornik, F.; Jenkins, R. J. H.; Lewis, B.; Moravcsik, Gy.; Obolensky, D.; Runciman, S. (1962). P. J. H. Jenkins (ur.). De Administrando Imperio: Volume II. Commentary. University of London: The Athlone Press.
- Fine, John Van Antwerp Jr. (1991) [1983]. The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
- Fine, John Van Antwerp Jr. (2005). When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans: A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press.
- Komatina, Predrag (2021). Константин Порфирогенит и рана историја Јужних Словена [Constantine Porphyrogenitus and the Early History of the South Slavs] (v srbščini). Belgrade: Vizantološki institut SANU. ISBN 978-86-83883-28-8.
- Живковић, Тибор (2002). Јужни Словени под византијском влашћу 600-1025 (South Slavs under the Byzantine Rule 600-1025). Београд: Историјски институт САНУ, Службени гласник.
- Живковић, Тибор (2006). Портрети српских владара: IX-XII век (Portraits of Serbian Rulers: IX-XII Century). Београд: Завод за уџбенике и наставна средства.
- Živković, Tibor (2008). Forging unity: The South Slavs between East and West 550-1150. Belgrade: The Institute of History, Čigoja štampa.
Knez Srbije
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Višeslav |
Knez Srbije 814–822 |
Naslednik: Prosigoj |