Rabljeno olje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Rabljeno olje je katerokoli olje na fosilni ali sintetični osnovi, ki je zaradi onesnaženja postalo neprimerno in ne more več služiti svojemu prvotnemu namenu zaradi nečistoč ali izgube določenih lastnosti.[1]

Odpadno olje po mehanskih obdelavah (struženju)

Razlikovanje med odpadnim in izrabljenim oljem[uredi | uredi kodo]

US EPA opredeljuje "izrabljeno olje" kot katerokoli fosilno ali sintetično olje, ki je že bilo uporabljano.[2] "Odpadno olje" je olje, ki je bilo kontaminirano z različnimi snovmi, ki sicer niso nevarne, vendar je zaradi tega olje postalo neprimerno za prvotni namen uporabe.[1] Katerokoli olje, ki je bilo onesnaženo z nevarnimi odpadki, je samo po sebi nevaren odpadek in mora biti obravnavan in odstranjen v skladu z EPA standardi za ravnanje z nevarnimi odpadki. Da se izognemo okoljskim problemom, zahtevata tako odpadno olje kot tudi izrabljeno olje ustrezno recikliranje oziroma odlaganje.

Primeri odpadnega olja[uredi | uredi kodo]

Odpadno olje po brušenju in usedlina kovinskega prahu, ki se nabira na dnu

Nekateri izmed proizvodov, ki so po uporabi lahko označeni kot izrabljeno olje, so: hidravlično olje, transmisijska olja, zavorna olja, motorna olja, olje za menjalnike, različna sintetična olja[3] ter razredi 1, 2, 3 in 4 kurilnega olja.

Odlaganje odpadnega olja[uredi | uredi kodo]

Odpadna olja se lahko odlagajo na različne načine, vključno z dostavo olja institucijam, ki so pooblaščene za ravnanje z njim (na primer nekateri lokalni industrijski obrati ali odpadi). Lahko ga tudi uporabimo kot kurilno olje; nekatera olja za to niso primerna, nekatera pa lahko sežigamo v industrijskih kotlih ali pečeh in temu namenjenih sežigalnicah odpadkov. Lahko pa ga tudi prodamo in nato sežigamo z namenom pridobivanja energije v temu namenjenih industrijskih kotilh. Olja, ki tem specifikacijam ne ustrezajo, imajo po navadi plamenišče nižje od 37,8°C ali vsebujejo vsaj (najmanjše) količine naslednjih snovi: 5 ppm arzena, 2 ppm kadmija, 10 ppm kroma, 100 ppm svinca ali skupno količino halogenskih elementov, večjo od 4000 ppm.[4]

Skladiščenje in ravnanje z odpadnim oljem[uredi | uredi kodo]

Če želimo sežigati odpadno olje na kraju samem, ga moramo najprej shranjevati v primernih posodh ali zabojnikih nad ali pod zemljo. Posode morajo biti v dobrem stanju, ne smejo puščati, označene morajo biti z oznako »Odpadno olje«, poleg tega pa moramo imeti načrt za preprečevanje razlitja olja ter načrt za zadzor in ukrepe ob nesreči.

Peči in kotli za odpadna olja[uredi | uredi kodo]

Peč za odpadna olja po navadi služi za namen ogrevanja in deluje na odpadna olja, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, kot to predpisuje EPA. Peči za odpadna olja se poleg ogrevanja lahko uporabljajo tudi v druge industrijske namene.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Managing Used Oil: Advice for Small Businesses | Common Wastes & Materials | US EPA". epa.gov. 2012. Pridobljeno dne 2. julij 2012. waste 
  2. "Used Oil Management Program | Common Wastes & Materials | US EPA". epa.gov. 2011. Pridobljeno dne 2. julij 2012. 
  3. State of Maine (www.maine.gov)
  4. "Identification and Listing of Hazardous Waste: Used Oil Final Rule and Correction Notices Issued" (PDF). U.S. Department of Energy Office of Environmental Guidance. 1993. Pridobljeno dne 2007-04-05. 

Zunanje povezave (v Angleščini)[uredi | uredi kodo]