Rašica (vzpetina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razgledni stolp na Rašici

Rašica (647 mnm) je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

Lega[uredi | uredi kodo]

Poleg Vrha Staneta Kosca, kjer se nahajata razgledni stolp in planinska koča Rašiške čete, sta na zahodnem pobočju Rašice še Veliki vrh (568 m) in Mali Vrh (483 m). Vrh Rašice je najpogosteje obiskan po poti, ki vodi iz istoimenskega naselja (Rašica). 17 m visok razgledni stolp je bil postavljen leta 1957 v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona. Z njega se ponuja lep pogled na Ljubljansko kotlino ter okoliške hribe in gore. Rašici najbližji hrib, ki je prav tako priljubljena izletniška točka, je Šmarna gora.

Relief[uredi | uredi kodo]

Rašica je osamelec na zahodu Kamniškobistriške ravani. Zgrajen je iz triasnih apnencev in dolomitov. Glede na nadmorsko višino (647 mnm) lahko rečemo, da je Rašica hrib. Ker je Rašica vrh osamelca, se iz Rašiškega stolpa ponuja prekrasen razgled na okoliške hribe, Kamniško-Savinjske Alpe in tudi del Julijskih Alp (Julijske Alpe).

Geološko - pedološka osnova[uredi | uredi kodo]

Na območju Rašice najdemo terciarne sedimente. Največ je apnenca in dolomita. Dolomit je precej pogosta kamnina, ki sestavlja z apnenci mnoga gorstva. »Čisti apnenci so bele ali skoraj bele barve. Zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in drugih snovi, so lahko apnenci tudi obarvani, še posebej na preperelih površinah. Apnenec je lahko kristalen, klastičen, zrnast, ali kompakten, odvisno od načina nastanka (Wikipedia: Apnenec, str.1).«

»V pokrajinah, ki jih pretežno sestavlja apnenec, nastajajo kraški pojavi: vrtače, uvale, presihajoča jezera, požiralniki, kraške jame in drugi. Poimenovani so po slovenski pokrajini Kras, v 19. stoletju pa se je pomen iz geografskega razširil na splošni geološki pojem (prav tam).« 

Prst[uredi | uredi kodo]

Na trdih karbonatnih kamninah nastaja rendzina (rjava tanka plast prsti). Značilna je za pobočja.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

V osrednji Sloveniji je vlažna klima. V to območje spada tudi Rašica.

VREME

Slovenija leži v zmerno toplem pasu. V tem območju se vreme močno in hitro spreminja (Gams, I., str. 24). Ob obisku razgledne točke je bilo sončno. »Temperatura zraka v Sloveniji ima značilen dnevni in letni hod. Maksimalne dnevne vrednosti temperatura doseže zgodaj popoldne, običajno med 14. in 15. uro, najnižje vrednosti pa tik pred sončnim vzhodom. Najpogosteje je najtoplejši mesec v letu julij, najnižje temperature pa običajno zabeležimo v januarju z izjemo visokogorja, kjer je temperaturni minimum dosežen v mesecu februarju. Temperatura zraka v splošnem z nadmorsko višino pada, v povprečju se povprečna letna temperatura zraka na vsakih 1000 m zniža za 5.3 °C. Poleg nadmorske višine na temperaturo vplivajo še relief, vpliv večjih vodnih površin in vpliv poseljenosti. Ob jasnih in mirnih nočeh je v kotlinah in dolinah pogost pojav nastanka tako imenovanih jezer hladnega zraka. Pojav temperaturne inverzije je zlasti opazen pozimi, neredko se zgodi tudi, da jezera hladnega zraka v kotlini vztrajajo tudi več dni in tako vplivajo tudi na povprečno in maksimalno temperaturo zraka. V topli polovici leta je vpliv kotlinske lege manj izrazit (Arso: Temperatura zraka, str.1).«  Za Rašico je značilno vse zgoraj navedeno. Pozimi je pogosto tudi Rašica zavita v meglo. Le redko je zgoraj jasno in v dolini megla. Temperatura je na vrhu povprečno nižja za 1,8 °C kot v Ljubljani.

PADAVINE

»Prostorska porazdelitev padavin v Sloveniji je močno povezana z njenim razgibanim reliefom (slika 10). Zaradi orografskega učinka se količina padavin povečuje, ko gremo od morja proti notranjosti Slovenije in doseže maksimum na Dinarsko-Alpski pregradi. Nekoliko manjši, vendar kljub temu opazen maksimum padavin, se prav tako zaradi učinka dviganja zračnih mas pojavlja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Za Dinarsko pregrado proti severovzhodu se z oddaljenostjo od morja in orografske pregrade količina padavin zelo hitro zmanjšuje (Arso: Podnebne razmere v Sloveniji, str. 3)«.

Na območju Rašice letno pade približno 1400-1500 mm padavin, saj se nahaja le 20 km zračne linije od Kamniško-Savinjskih Alp.

Vode[uredi | uredi kodo]

Na območju Rašice je veliko kraških jam. Za to območje je značilen vodonosnik s kraško-razpoklinsko poroznostjo. To pomeni, da tu večina vode ponikne in nato pride na plan ob vznožju hribovja ali na nižji nadmorski višini. Voda, ki priteče z osamelca, se izliva v večje potoke (Pšata, Črnušnica) in ti se nato izlivajo v reko Savo in Kamniško Bistrico.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

V hribovskem pasu, v katerem se nahaja Rašica, prevladuje mešani gozd. Hrib je porasel z mešanim gozdom, na severni strani naselja Trzin pa so še zlasti zanimiva visoke doglazije, severnoameriški iglavci, ki so jih dali v preteklosti posaditi lastniki gradu Jablje. Malo nižje pod vrhom (Dobeno in vas Rašica) najdemo kar nekaj travnatih površin, ki služijo kot pašniki. Ker je kar nekaj kmetij propadlo, je dandanes manj živine, ki bi se pasla.

Ob vznožju Rašice je veliko ostankov mokrišč. Lahko rečem, da je močvirnato skoraj na vseh straneh osamelca. Tu najdemo rastline in živali, ki so značilna le za območja mokrišč. V gozdu zahodno od naselja Trzin je še eden od nekdanjih glinokopov, ki jih je zalila voda – Frinihtov bajer.

Lepi čeveljc je rastlina, ki je zaščitena in jo najdemo samo na območju mokrišč. Za Trzin je značilen tudi močvirski tulipan ali žerjavček, kot jim rečejo Trzinci.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Najbližja naselja vrhu Rašice so Zgornje Dobeno,Srednje Dobeno, Spodnje Dobeno in vas Rašica. Do vasi Rašice pridemo iz Spodnjih Gamelj, na Dobeno pa iz vasi Loka (pri Mengšu). Naselja so višje ležeča in so se v zadnjih dveh desetletjih močno razširila. Na Dobenu so včasih bili samo majhni vikendi z značilno arhitekturo, ki so se kasneje večinoma spremenili v stalna bivališča.

Promet[uredi | uredi kodo]

Iz smeri Črnuč obstaja makadamska pot, ki pelje čisto do vrha, vendar jo na srečo uporabljajo samo vzdrževalci oddajnikov na stolpu in skrbniki planinske koče. V zadnjih letih je Rašica postala priljubljen cilj gorskih in cestnih kolesarjev ter gorskih tekačev.

Naravni viri, raba tal in gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Na območju osameca prevladuje gozd. Del gozda je vključen v projekt Natura 2000 - evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih se v okviru habitatne direktive in direktive o pticah borijo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv. Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Zagotoviti je potrebno, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo, kadar bo to mogoče, njeno ohranjanje podpirale (Biseri slovenske narave, str. 1) . Ime naselij: Dob, Dobrna, Dobrovnik, itd. pričajo o gospodarskem pomenu dobovih gozdov v preteklosti na Slovenskem. Prav tako je bilo verjetno na območju naselja Dobeno. Zaradi pretiranega poseganja v naravo in krčenja dobovih gozdov nam ta imena dajo samo slutiti, da je na teh območjih nekoč rasel dob. V današnjih dneh gozd na tem območju nima velikega gospodarskega pomena a ima velik pomen za ljudi. Naravni vir osamelca so predvsem vodni izviri, ki jih je na tem območju veliko in se jih v zadnjih letih poskuša čimbolje zaščititi. Naravne vire ogroža gospodarstvo, saj se industijske cone širijo in pišejo slab scenarij vodnih virov, mokrišč, gozda, itd.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]