Pojdi na vsebino

R-27 (raketa zrak-zrak)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
MiG-29 nemške Luftwaffe, ki je pravkar izstrelil raketo R-27

Vimpel R-27 (rusko Вымпел Р-27; NATO oznaka AA-10 Alamo) je družina raket zrak-zrak, ki jih je Sovjetska zveza razvila v času pozne hladne vojne. Kljub razvoju naprednejše rakete R-77 je še vedno v uporabi v ruskih vesoljsko-zračnih silah, zračnih silah Skupnosti neodvisnih držav in zračnih silah mnogih drugih držav kot standardna raketa zrak-zrak srednjega dosega.

R-27 se proizvaja v različicah z infrardečim vodenjem/IR (R-27T, R-27ET)[1] in polaktivnim radarskim vodenjem/SARH (R-27R, R-27ER)[2]. Rakete družine R-27 proizvajajo tako ruski kot ukrajinski proizvajalci. Raketo R-27 nosijo lovci družine MiG-29 in Suhoj Su-27, Su-30 in Su-35. Raketa R-27 se licenčno proizvaja tudi na Kitajskem[3][4], čeprav je bila proizvodna licenca kupljena od Ukrajine namesto od Rusije. Načrtovali so proizvodnjo različice z aktivnim radarskim vodenjem/ARH, imenovane R-27EA, vendar je bila proizvodnja rakete leta 1989 preklicana.

Različice

[uredi | uredi kodo]
R-27R (na dnu) in R-27T (nad njo)
  • R-27R: AA-10 Alamo-A, polaktivno radarsko vodenje. Raketa se lahko uporablja na višini 20–25.000 m. Učinkovit doseg zadetka cilja na isti višini: 2–42,5 km čelno, 0,7–7,5 km repno. Največji doseg: 73 km. Največja dovoljena vertikalna razdalja med ciljem in izstrelitveno ploščadjo: +/− 10 km. [5]
  • R-27R1: Izvozni model R-27R. Raketa ima največji doseg 75 kilometrov z bojno glavo teže 39 kg.
  • R-27T: AA-10 Alamo-B, infrardeče vodenje, pasivno vodenje z uporabo IR iskalne glave Avtomatika 9B-1032 (PRGS-27). Raketo je mogoče uporabljati na višini od 20 do 25.000 m. Učinkovit doseg uničenja cilja na isti višini: 2–33 km čelno, 0–5,5 km repno. Največji doseg: 63 km. Največja dovoljena vertikalna razdalja: +/− 10 km.[5]
  • R-27T1: Izvozni model R-27T. Raketa ima največji doseg 80 kilometrov z bojno glavo teže 39 kg.
  • R-27ER: AA-10 Alamo-C, različica s polaktivnim radarskim vodenjem in podaljšanim dosegom. Raketo je mogoče uporabljati na nadmorski višini od 20 do 27.000 m (66–88.583 ft). Učinkovit doseg uničenja cilja na isti nadmorski višini: 2–65,5 km čelno, 0,7–16,5 km repno. Rakete ni mogoče izstreliti na višini manjši od 3 km (1,9 mi) proti cilju z zemljo v ozadju, če je izstrelitvena razdalja manjša od 6 km. Največji doseg: 117 km. Največja dovoljena vertikalna razdalja: 12 km.[5]
  • R-27ER1: Izvozni model R-27ER. Raketa ima največji doseg 100 kilometrov z bojno glavo teže 39 kg.
  • R-27ET: AA-10 Alamo-D, različica z infrardečim vodenjim in podaljšanim dosegom, teža 348 kg. Raketa se lahko uporablja na nadmorski višini od 20 do 27.000 m. Učinkovit doseg uničenja: 2–52,5 km čelno, 0,7–12,5 km repno. Največji doseg: 104 km. Največja dovoljena vertikalna razdalja: 12 km.[5]
  • R-27ET1: Izvozni model R-27ET. Raketa ima največji doseg 80 kilometrov z bojno glavo 39 kg.

Različici R-27R in ER se lahko uporabljata v vseh vremenskih pogojih. Izstrelitev je mogoča pri preobremenitvi manj kot 5 g in hitrosti kotaljenja manj kot 50 stopinj/s.[5] Med letom je dovoljeno prerazporediti cilje, možna pa je tudi osvetlitev cilja, deljena z drugimi letali.

Različici R-27T in ET se lahko uporabljata izven oblačnosti, vsaj 15 stopinj stran od smeri sonca in 4 stopinje stran od smeri lune ter v pogojih toplotnega kontrasta na tleh. V primerih izstrelitve z največjo čelno razdaljo, kjer ni mogoče uporabiti ukaza za zaklepanje, rakete ni mogoče izstreliti. Iskalnik mora pred izstrelitvijo zajeti cilj. [6] V poglavju o bojnih operacijah v priročniku za Su-27 je to še posebej priporočljivo za čelno uporabo za pasivne napade na cilje z 0-stopinjskim pristopnim kotom (tj. drug lovec, ki se premika za prestrezanje), pri čemer cilj ostane neopozorjen na prihajajočo raketo.[7] Izstrelitev se lahko izvede pri 0 do 7 g, vendar je omejena na 6 g, če je zdrs, ki ga povzroči kotaljenje, večji od 2 × premer krogle.[5]

Druge različice
  • R-27P AA-10 Alamo-E, pasivno sevalno vodenje z dosegom do 72 km.[navedi vir]. Ta različica je bila razvita skupaj z različicama R in T, namenjena pa je bila uničevanju vseh zračnih ciljev, ki oddajajo radarske signale, z usmerjanjem na njihove emisije, na primer lovcev in sistemov AWACS. Prve testne izstrelitve so bile izvedene leta 1984 z letala MiG-29, raketa pa je bila leta 1987 ocenjena kot pripravljena za uporabo. Vendar pa ni bila uporabljena vse do veliko kasneje, saj takratni radarski opozorilni sprejemniki niso bili dovolj natančni in niso zagotavljali dovolj informacij o cilju za zanesljivo ciljanje. Z uvedbo sprejemnika za radarska opozorila L-150 "Pastel" je bila ta težava odpravljena in prvič je bila ponujena za izvoz v začetku leta 2004.[8]
  • R-27EP AA-10 Alamo-F, pasivna protiradiacijska raketa daljšega dosega z dosegom do 110km.[9] Uporablja isti iskalnik kot R-27P, vendar z močnejšim motorjem, kot ga ima R-27ER..[8]
  • R-27A(K-27A), predlagana različica rakete R-27R z aktivnim radarskim vodenjem in iskalnikom 9B-1103. Izdelanih je bilo več primerkov, na testni platformi MiG-29 pa je bilo opravljenih 12 testnih poletov. Izvedeni sta bili tudi dve vodeni izstrelitvi. Vendar so bila sredstva leta 1989 preusmerjena in projekt je bil odpovedan. Pravilno ime rakete je K-27A, saj ni nikoli zapustila faze izdelave prototipa..[8]
  • R-27EA(K-27EA), aktivno radarsko vodenje z aktivnim iskalnikom 9B-1103, doseg > 130km.[10] Predlagana različica prej omenjene K-27A z daljšim dosegom in motorjem R-27ER, ki je bila leta 1989 odpovedana hkrati z 27A. Izdelana ni bila nobena.[8]
  • R-27EM(K-27EM), polaktivno radarsko vodenje s polaktivnim iskalnikom RGS-31, doseg 130 km. Namenjena je bila kombinirani različici vodenja z inercialnim krmilnim sistemom in linearno radijsko korekcijo, kar bi zmanjšalo vpliv večpotnega (multipath) učinka in omogočilo zadetek izjemno nizkih ciljev. Izdelanih ni bilo nobenih raket, vendar je bilo izdelanih in preizkušenih več iskalnih glav RGS-31, preden je bilo financiranje julija 1991 ukinjeno..[8]

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]

Etiopija in Eritreja

[uredi | uredi kodo]

V eritrejsko-etiopski vojni leta 1999 so se eritrejski MiG-29 borili z etiopskimi Su-27, ki so jih pilotirali ruski plačanci.[11] Le ena R-27, ki ga je etiopski Su-27 izstrelil na eritrejski MiG-29, je z bližinskim vžigalnikom eksplodirala dovolj blizu MiG-a, da je poškodovano letalo sčasoma strmoglavilo ob pristanku.

Rusija in Ukrajina

[uredi | uredi kodo]

Med vojno v Donbasu so ukrajinske zračne sile trdile, da je enega od njihovih letal Su-25 16. julija 2014 sestrelil MiG-29 ruskih zračnih sil z uporabo rakete R-27T.[12] Ruski uradniki so zanikali vpletenost.[13]

R-27 sta obe strani uporabljali med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.[14][15]

Jemen

[uredi | uredi kodo]

Med jemensko državljansko vojno (2015–danes) so Hutiji uporabljali rakete R-27T, predelane za rakete zemlja-zrak. Videoposnetek, objavljen 7. januarja 2018, prav tako prikazuje predelano raketo R-27T, ki je z naprej-gledajočo infrardečo kamero zadela lovca koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Hutijevski viri trdijo, da so sestrelili letalo F-15.[16][17] Uporniki so kasneje objavili posnetek razbitine letala, vendar so serijske številke na razbitinah nakazovale, da je bilo sestreljeno letalo Panavia Tornado, prav tako operirano pod vodstvo Savdske Arabije.[18] 8. januarja je savdska tiskovna agencija priznala izgubo letala nad Jemnom, čeprav ni pojasnila, ali je šlo za Tornado ali F-15, saj je nesrečo pripisala "tehnični težavi" in poročala, da so se piloti katapultirali in so jih rešile prijateljske sile.[19]

21. marca 2018 so hutijski uporniki objavili videoposnetek, na katerem so v provinci Saada zadeli in morda sestrelili savdsko letalo F-15.[20] V videoposnetku je bila izstreljena raketa zrak-zrak R-27T, prilagojena za uporabo zemlja-zrak, ki je očitno uspešno zadela letalo. Tako kot v videoposnetku prejšnjega podobnega zadetka, posnetega 8. januarja, tarča ni bila, čeprav očitno zadeta, videti sestreljena. Saudske sile so potrdile zadetek in sporočile, da je letalo varno pristalo v savdski bazi..[21][22] Savdski uradni viri so potrdili incident in poročali, da se je zgodil ob 15.48 po lokalnem času, potem ko je bila z letališča Saada na lovsko letalo izstreljena raketa zemlja-zrak.[23]

Operaterji

[uredi | uredi kodo]
Operaterji
  Trenutni
  Nekdanji

Trenutni

[uredi | uredi kodo]
Par raket R-27ER na vietnamskem Su-30MK2

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Tactical Missiles Corporation JSC«. eng.ktrv.ru. Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2014.
  2. »Tactical Missiles Corporation JSC«. eng.ktrv.ru. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2013.
  3. 1 2 »Arms transfer database«. armstransfers.sipri.org. Pridobljeno 5. januarja 2025.
  4. 1 2 »Arms transfer database«. armstransfers.sipri.org. Pridobljeno 5. januarja 2025.
  5. 1 2 3 4 5 6 Su-27 Flight Manual booklet-1. 2001. str. 129.
  6. Su-27 Flight Manual booklet-1. 2001. str. 151.
  7. Su-27 Flight Manual booklet-1. 2001. str. 150.
  8. 1 2 3 4 5 Фомин, Андрей (2004). Су 27. История Истребителя, издание (3rd izd.). РА Интервестник. str. 183–184. ISBN 5-93511-008-3.
  9. Kopp, Carlo (2012). »The Russian Philosophy of Beyond Visual Range Air Combat«. ausairpower.net. str. 1. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2012. Pridobljeno 24. novembra 2012.
  10. Dr C Kopp (15. marec 2008). »The Russian Philosophy of Beyond Visual Range Air Combat«. str. 1. Arhivirano iz spletišča dne 30. januarja 2012.
  11. Smith, Charles. "Russian Mercenaries Flying For Ethiopia." Arhivirano 27 September 2010 na Wayback Machine. WorldNetDaily, 18 July 2000. Retrieved: 24 October 2010.
  12. »Russian military plane shot down Ukrainian Su-25 aircraft in Ukraine«. Kyiv Post. 17. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 15. novembra 2015.
  13. »Russia Rejects 'Absurd' Accusation Over Downed Ukrainian Jet«. Radio Free Europe/Radio Liberty. Radio Free Europe / Radio Liberty. 17. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2014.
  14. Newdick, Thomas (13. oktober 2022). »Ukraine Claims MiG-29 Pilot Downed Five Drones Before Ejecting«. The Drive.
  15. Butowski, Piotr; Newdick, Thomas (4. oktober 2022). »Russian Aggressor Squadron Gets Its First Su-35S Fighter Jets«. The Drive.
  16. »Yemen's Houthis Claim Saudi F-15 Kill with SAM over Capital City of Santis«. 9. januar 2018. Arhivirano iz spletišča dne 9. januarja 2018. Pridobljeno 9. januarja 2018.
  17. »Yemen rebels release F-15 'shoot down' footage - Jane's 360«. www.janes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2018.
  18. »ASN Wikibase Occurrence # 203972«. Aviation Safety Network. 8. januar 2018.
  19. »Janes | Latest defence and security news«. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2018. Pridobljeno 24. marca 2018.
  20. »Saudi Military F - 15 fighter jet shot down in Yemen: Report«. timesofislamabad.com. 22. marec 2018. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2018.
  21. »محمد بن خالد on Twitter«. twitter.com. Arhivirano iz spletišča dne 13. maja 2018.
  22. »Saudi Arabia says F-15 survived SAM hit over Yemen - Jane's 360«. www.janes.com. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2018.
  23. »Coalition fighter jet unsuccessfully targeted by defense missile over Saada«. Al Arabiya. 21. marec 2018. Arhivirano iz spletišča dne 25. marca 2018.
  24. IISS 2024, str. 344.
  25. IISS 2024, str. 472.
  26. IISS 2024, str. 179.
  27. IISS 2024, str. 181.
  28. IISS 2024, str. 250.
  29. IISS 2024, str. 183.
  30. IISS 2024, str. 78.
  31. IISS 2024, str. ;259−260.
  32. IISS 2024, str. 429.
  33. IISS 2024, str. 490.
  34. IISS 2024, str. 492.
  35. IISS 2024, str. ;269−270.
  36. IISS 2024, str. 275.
  37. IISS 2024, str. 356.
  38. IISS 2024, str. 187.
  39. IISS 2024, str. 371.
  40. IISS 2024, str. 293.
  41. IISS 2024, str. 298.
  42. IISS 2024, str. 284.
  43. IISS 2024, str. 449.
  44. IISS 2024, str. 127.
  45. IISS 2024, str. ;198, 200.
  46. IISS 2024, str. 134.
  47. Cooper, Tom; Weinert, Peter; Hinz, Fabian; Lepko, Mark (2011). African MiGs, Volume 2: Madagascar to Zimbabwe. Houston: Harpia Publishing. str. 150. ISBN 978-0-9825539-8-5.
  48. IISS 2024, str. 387.
  49. IISS 2024, str. 527.
  50. IISS 2024, str. 213.
  51. IISS 2024, str. 216.
  52. IISS 2024, str. 456.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]