Rădăuți

Rădăuți
Rădăuți
Občina
	Trg enotnosti v središču mesta Judovski tempelj Pravoslavna katedrala Sodišče v Rădăuțiju
	; Grb
	; Grb
	Rădăuți
	Koordinati: 47°50′33″N 25°55′9″E / 47.84250°N 25.91917°E
Država	Romunija
Okrožje	Suceava
Upravljanje
• Župan	Bogdan Loghin (PNL)
Površina
• Skupno	32,30 km2
Nadm. višina	374 m
Prebivalstvo (2021)
• Skupno	24.292
Omrežna skupina	(+40) 02 30

Rădăuți ([radaúci]; nemško Radautz, madžarsko Radóc, poljsko Radowce, ukrajinsko Радівці, Radivci) je mesto v okrožju Suceava v severovzhodni Romuniji. Leži v zgodovinski regiji Bukovini. Po popisu prebivalstva iz leta 2021 so bili Rădăuți drugo največje urbano naselje v okrožju. Leta 1995 je kraj postal sedež nove občine, skupaj z dvema drugima mestoma v okrožju Suceava: Fălticeni in Câmpulung Moldovenesc. Rădăuți pokrivajo površino 32.30 km2 in je bilo glavno mesto nekdanjega okrožja Rădăuți (do leta 1950).

Geografija

Rădăuți ležijo v Bukovini, na nižini med rekama Suceava in Sucevița, 37 km severozahodno od Suceave, glavnega mesta okrožja. Mesto leži v istoimenski kotlini, na 375 m višine. Je eno najstarejših naselij v Moldaviji, znano že od 15. stoletja. Mesta Siret, Solca, Milișăuți in Vicovu de Sus se nahajajo relativno blizu mesta Rădăuți.

Demografski podatki

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto	Preb.	±%
1910	16,535	—
1930	16,788	+1.5%
1948	14,53	−13.5%
1956	15,949	+9.8%
1966	18,58	+16.5%
1977	21,869	+17.7%
1992	31,074	+42.1%
2002	27,633	−11.1%
2011	23,822	−13.8%
2021	24.292	+101873.0%

Rădăuți so imeli največ prebivalcev leta 1992, ko je v mestnih mejah živelo več kot 31.000 ljudi. Leta 2016 je bilo mesto Rădăuți drugo najbolj naseljeno mestno naselje v okrožju Suceava, takoj za glavnim mestom okrožja, Suceavo.^[3]

Po popisu prebivalstva leta 2011 so imeli Rădăuți 23.822 prebivalcev: 96,97 % prebivalcev je bilo etničnih Romunov, 0,89 % Rusov in Lipovanov, 0,88 % Romov, 0,54 % Ukrajincev in 0,23 % Nemcev (bukovinski Nemci). 83,4 % je bilo romunskih pravoslavcev, 9,1 % binkoštnikov, 3,1 % rimokatolikov, 0,9 % jih je izjavilo, da pripadajo drugi veri, 0,8 % jih je bilo grekokatolikov in po 0,7 % baptistov in lipovancev.

Zgodovina

Omemba "Radomirjeve vasi" (kot del pregleda bojarske posesti na tem območju) v dokumentu iz leta 1392 (uricu) velja za prvo omembo mesta in pokazatelj izvora imena Rădăuți in je ime slovanskega izvora. Najstarejša omemba kraja Rădăuți kot takega sega v leto 1413, v listini, ki jo je izdal moldavski knez Aleksander I. Moldavski.

Sredi 14. stoletja so bili Rădăuți že cvetoče naselje, sedež pomembne vzhodne pravoslavne cerkve v času Bogdana I. (1359–1365) in nato škofija. Okoli cerkve sv. Nikolaja (samostan Bogdana ) so arheologi odkrili naselitveno plast pred Bogdanovim obdobjem vladavine, ki bi lahko kazala na obstoj lokalnega središča pred ustanovitvijo Moldavije.

Rădăuți, ki so imeli privilegij organizirati sejme, so se razvili zaradi svoje ugodne lege na sredini med Karpati in planotastim območjem (kjer so trgovci iz obeh regij navezovali stike na lokalnem trgu). Sejmi v Rădăuțih datirajo v čas Štefana III. Moldavskega Velikega (dokument iz leta 1481; ker pa omemba vključuje podrobnosti o Štefanovem posredovanju pri reševanju trgovskega spora, nakazuje, da so bili sejmi takrat že dobro uveljavljeni).

V Rădăuțih je katedrala, zgrajena leta 1402, z grobnicami več moldavskih knezov.^[4] V naslednjih stoletjih je bila Kneževina Moldavija podvržena Osmanskemu cesarstvu. V Rădăuțih je bil tudi sedež grške škofije, ki je bila leta 1786 preseljena v Černivce.^[4]

Rădăuți so bili v obdobju habsburške uprave (1775–1918) eno največjih mest v vojvodini Bukovina. V tem času je bilo v njem veliko nemškega (zlasti švabskega) priseljevanja, ki je kasneje postalo osnova za Bukovinske Nemce v celotni regiji.Mesto je postalo okrožni sedež in tako kot v preostalem delu Bukovine so se tudi v Radaucih kmalu naselili številni nemško govoreči kolonisti, tako imenovani Bukovinski Nemci.

V Rădăuțih (Radaucih) nemško: Radautzu se je naselilo še posebej veliko Nemcev, tako da so mesto imenovali tudi "najbolj nemško v Bukovini". Do štiridesetih let prejšnjega stoletja je bilo mesto nemško govoreče, prav tako Černivci, glavno mesto Bukovine. Poleg bukovinskih Nemcev so nemško govorečo kulturo v Rădăuțih ali Radautzu podpirali še posebej nemško govoreči Judje.

Prva nemška luteranska kongregacija v Bukovini je bila ustanovljena tukaj leta 1791. Z ustanovitvijo Avstro-Ogrske leta 1867 je bila Bukovina dodeljena Stari Avstriji, Radautz pa je postal sedež cesarske in kraljeve okrožne uprave in okrožnega sodišča. Mesto je bilo drugo največje v Bukovini za Črnovicami (Černivci). ^[5]

Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Donavske monarhije je mesto padlo pod Kraljevino Romunijo in postalo del Moldavije. Začela se je močna politika romunizacije, zaradi katere je veliko nemško govorečih prebivalcev zapustilo mesto. Romunski popis prebivalstva leta 1930 je pokazal 16.788 prebivalcev, od tega 27,5 % Nemcev, 33,4 % Judov in 35,2 % Romunov. 32 % prebivalcev Radautija je kot materni jezik navedlo nemščino, 29,4 % jidiš in 34,9 % romunščine. ^[6]

Zaradi tako imenovanega pakta Hitler-Stalin leta 1940 je bila večina Nemcev iz Radautza preseljena („ Domov v rajh “), preostali Nemci pa so bili od leta 1944 naprej zaradi dogodkov druge svetovne vojne skoraj v celoti izgnani.

Mesto je bilo dolgo časa tudi središče judovstva v Bukovini. Judovska skupnost je obstajala že pred habsburško dobo. Leta 1880 je bilo 30,9 % prebivalcev Radautza Judov.^[7] Jeseni 1941 so bili radautski Judje deportirani v Pridnestrje. Med holokavstom je bila skoraj celotna skupnost izbrisana. Nekaj preživelih je po vojni večinoma zapustilo Romunijo.

Od delitve Bukovine, ki jo je leta 1940/41 uveljavil Stalin, in ponovno po koncu druge svetovne vojne, ko je severna Bukovina dokončno pripadla Sovjetski zvezi (oziroma Ukrajinski sovjetski republiki), je provincialno mesto, znano kot Rădăuți, "dokončno" pripadalo Romuniji. Mesto leži v neposredni bližini meje z Ukrajino. V času obstoja Socialistične republike Romunije je mesto doživelo močno rast prebivalstva, vendar se je od takrat močno zmanjšalo. Danes je velika večina prebivalstva Romunov, ki so v popisu prebivalstva leta 2002 predstavljali skoraj 97 % prebivalstva mesta.

Judovska zgodovina v Rădăuțih

Judovska skupnost je bila prisotna že pred habsburškim prevzemom oblasti in po pričanjih jo je nadzoroval starosta.

Številni Judje, ki so v srednjem veku bežali iz kraljestva Galicije in Lodomerije (kot tudi drugih habsburških območij) pred hudim preganjanjem in antisemitizmom, so se naselili v Rădăuțih. Skupnost je imela določeno stopnjo samouprave in je v 19. stoletju doživela obdobje blaginje in kulturnega razcveta.

Večina judovskega prebivalstva Rădăuțev naj bi bila med holokavstom iztrebljena. Vendar pa romunski uradni dokument iz leta 1946 nakazuje, da je večina Judov v okrožju Rădăuți preživela holokavst. Preganjanje se je razširilo okoli leta 1938, ko so oblasti pod vlado Oktavijana Goge nadlegovale in napadale Jude; to je potrdila antisemitska zakonodaja, ki jo je sprejel kabinet Iona Gigurtuja, in konec leta 1940 izjemno nasilno po ustanovitvi Nacionalne legionarske države. Oktobra 1941 so bili vsi Judje, prisotni v Rădăuțih, iz samega mesta in iz celotnega okrožja (8000 ljudi), deportirani v gete in koncentracijska taborišča v guberniji Pridnestrje.^[8] Po nekaterih virih je holokavst preživelo le 4000 članov judovske skupnosti Rădăuți. To število ni vključevalo drugih mestnih judovskih skupnosti v okrožju (Gura Humorului in Siret); leta 1941 je bilo v mestu prvotno več kot 5000 Judov.

Samostan Bogdana

V knežji cerkvi v Rădăuțih je bila grobnica Bogdana I. in njegovega sina Lacka, oba sta bila moldavska vojvoda/ kneza, ter kasnejšega vladarja Romana I. Moldavskega. Je najstarejši samostan v Moldaviji in Bukovini (1365). V samostanu je 14 grobnic (kot so Bogdan I. (1359–1365), vojvoda Lacko (1365–1373), Roman I. (1391–1394), Štefan I. (1394–1399), Bogdan, brat Aleksander Dobri, Bogdan, sin Aleksandra Dobrega in drugi).

Pobratena mesta

Rădăuți so pobrateni z: ^[9]

Beilstein, Nemčija Pontault-Combault, Francija Drochia, Moldova Briceni, Moldova Caminha, Portugalska Gliwice, Poljska Kyrenia, Ciper Ragusa, Italija