Puerto Princesa
Puerto Princesa | |
|---|---|
Visoko urbanizirano mesto | |
Od zgoraj, od leve proti desni: Plaža in naravni park Emerald, letovišče Dos Palmas, Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa, Kapitol province Palavan, sprehajališče Puerto Princesa | |
| Vzdevek: | |
| Himna: Marec v Puerto Princesi | |
| Koordinati: 9°44′N 118°44′E / 9.733°N 118.733°E | |
| Država | Filipini |
| Regija | Mimaropa |
| Provinca | Palavan |
| Ustanovitev | 4. marec 1872 |
| mestne pravice | 1. januar 1970 |
| Visoko urbanizirano mesto | 21. julij 2007 |
| Poimenovano po | Infanta Eulalija Španska (kot Puerto de la Princesa)[3] |
| Barangaj | 66 |
| Upravljanje | |
| • Vrsta | Sangguniang Panlungsod |
| • župan | Lucilo R. Bayron |
| Površina | |
| • Skupno | 2.381,02 km2 |
| Nadm. višina | 98 m |
| Najvišja | 1.257 m |
| Najnižja | 0 m |
| Prebivalstvo (2024 (štetje))[5] | |
| • Skupno | 316.384 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+8 (PST) |
| ZIP code | 5301 |
| Omrežna skupina | +63 (0)48 |
| Spletna stran | puertoprincesa |
Puerto Princesa,tagaloško: [ˌpwɛɾ.to pɾɪnˈsɛ.sɐ]; ameriška španščina špansko: [ˈpweɾto pɾinˈsesa] , španščina špansko: [ˈpweɾto pɾinˈθesa] uradno mesto Puerto Princesa (Cuyonon: Siyudad i'ang Puerto Princesa; flipinsko Lungsod ng Puerto Princesa), je zelo urbanizirano mesto v regiji Mimaropa na Filipinih. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 316.384 prebivalcev.
Je mesto v zahodni filipinski provinci Palavan in je najzahodnejše mesto na Filipinih. Čeprav je sedež vlade in glavno mesto province, je mesto samo eno od 38 neodvisnih mest na Filipinih, ki jih ne nadzoruje provinca, v kateri so geografsko in je zato neodvisno območje, ki ga filipinski statistični urad za svoje geografske in statistične namene vodi znotraj Palavana. Je največje mesto v provinci Palavan in regiji Mimaropa.
Je najmanj gosto poseljeno mesto na Filipinih s 110 prebivalci na kvadratni kilometer. Po površini je mesto geografsko drugo največje za mestom Davao, saj meri 2381,02 kvadratna kilometra.[6] V Puerto Princesi je sedež filipinskega zahodnega poveljstva.[7]
Danes je Puerto Princesa turistično mesto s plažnimi letovišči in restavracijami z morskimi sadeži.[8]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime Puerto Princesa ima več možnih izvorov. Domačini naj bi ga pripisali dekletu, podobnim princesi, ki se v določenih nočeh v letu potika po kraju, medtem ko drugi viri pripisujejo njegovo geografsko prednost kot morskega pristanišča, ki je zaradi okoliških gora naravno zaščiteno območje in je značilno po globini, ki lahko sprejme ladjo katere koli velikosti.[9]
Obstajata dve uradni različici o dejanskem izvoru imena. Prva pravi, da se je kraj prvotno imenoval Pristanišče princese (špansko Puerto de la Princesa) po infanti Eulaliji, eni od princes, rojenih Izabeli II. Španski in njenemu soprogu, Frančišku, vojvodi Cádiškemu.[3][a] Druga različica pa pravi, da se je kraj prvotno imenoval Pristanišče Asuncion (špansko Puerto de Asunción), domnevno poimenovano po drugi hčerki Izabele II. in vojvode Cádiškega. V tej različici je princesa prezgodaj umrla, zaradi česar je kraljica spremenila ime v Puerto de la Princesa, ime pa je bilo sčasoma skrajšano na Puerto Princesa. Vendar pa je ta druga različica verjetno napačna, saj Isabella in Francis nista imela hčerke po imenu Asunción.[11]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Špansko obdobje
[uredi | uredi kodo]
Španski kolonisti so naselje ustanovili 4. marca 1872 kot Puerto de la Princesa, ki ga je ustvaril Ezequiel Moreno med raziskovanjem province. Ko so prečesavali obalo Palavana v iskanju glavnega mesta, so naleteli na hrib s strmim pobočjem. Veslali so do obale, pregledali hrib in odkrili obsežno planoto, za katero so menili, da je idealna za naselitev. Istega leta je bila ustanovljena skupnost Renampacan (danes Inagawan).[12]
Kmalu zatem je oče Antonio Muro zravnal del hriba, da bi naredil prostor za kapelo (ta del danes zasedajo rimskokatoliška stolnica, vojašnica PC in park Rizal, tam je bila nekoč stara občinska stavba in osnovna šola). Prva maša v Puerto Princesi je bila na mestu, kjer zdaj stoji obeležje.
Maja 1872 je pristanišče Puerto Princesa postalo središče španskih pomorskih operacij na tem območju, ker je zaliv izpolnjeval vse zahteve mornarice. Kraljevi odloki so kasneje zagotovili spodbude naseljencem in do leta 1883 je naselje zacvetelo v mesto z dvanajstimi cestami, bolnišnico in dobro zgrajenim pristaniščem.
Leta 1894 so vladne oblasti Puerto Princeso prepoznale kot eno najlepših mest v državi zaradi urejene razporeditve ulic, stavb in hiš ter čistoče skupnosti.[13]
Ameriška doba
[uredi | uredi kodo]Leta 1911 je nova ameriška uprava Puerto Princeso postavila za sedež pokrajinske vlade Palavan z majorjem Johnom Brownom kot namestnikom guvernerja.
Leta 1936 je guverner Heginio Mendoza izdal direktivo o prenosu srednje šole Palavan (danes Palavan National School) iz otoške občine Cujo v osrednje mesto province, ki je bila občina Puerto Princesa.[14]
Druga svetovna vojna
[uredi | uredi kodo]
Med pacifiško kampanjo druge svetovne vojne in japonsko okupacijo je bila vas večinoma zapuščena. 1. januarja 1942 so japonska letala začela bombardirati Puerto Princeso in izstrelila več nabojev. 18. maja istega leta so japonske čete pristale in zasedle mesto.[12][15] Po ustanovitvi Druge filipinske republike 14. oktobra 1943 je predsednik Jose P. Laurel imenoval majorja Patricia Fernandeza za guvernerja province Palavan in Severina Vicenta za župana Puerto Princese. Večinoma sta bila Puerto Princesa in Aborlan znotraj japonske okupacijske cone, preostali del pa je bil pod močnim gverilskim vplivom ali popolnim gverilskim nadzorom. 7. januarja 1944 so japonske sile brutalno pobile nekdanjega guvernerja in gverilskega poveljnika dr. Higinia Mendozo ter 15 drugih domoljubov. Istega leta, 20. oktobra, so ameriška letala bombardirala mesto in povzročila obsežno uničenje. Vojašnica filipinske policije je bila 14. decembra prizorišče pokola na Palavanu, tik pred osvoboditvijo z zavezniško invazijo na Palavan.[16]
28. februarja 1945 so se ameriške sile izkrcale v Puerto Princesi, 4. marca pa je bila v Palavanu ponovno vzpostavljena vlada Commonwealtha.
Po drugi svetovni vojni
[uredi | uredi kodo]Leta 1951 so bili predeli Tinitian, Caramay, Rizal, Del Pilar, Malcampo, Tumarbong, Taradungan, Ilian in Capayas ločeni v mesto Roxas.[17]
Leta 1955 so bila naselja Materingen, Tandayag, Nasedoc in Panlawagan ločena od barria Maroyogon in povzdignjena v barrio.[18]
Leta 1956 so bila naselja Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan in Langogan sestavljena v barrio Concepcion.[19]
Leta 1957 se je barrio Tapul preimenoval v Salvacion.ref name="PhilippineLawInfo-RA2024">»R.A. No. 2024, An Act Changing the Name of Barrio Tapul, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, to Barrio Salvacion«. LawPH.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2012. Pridobljeno 13. aprila 2011.</ref>
21. junija 1969 je bil San Vicente ustanovljen iz Puerto Princese in Taytaya, pri čemer sta bila okrožje Caruray in sedanje mestno območje ločena od Puerto Princese, okrožja New Agutaya in Binga pa od Taytaya.
Mesto
[uredi | uredi kodo]Naselje je bilo 1. januarja 1970 pretvorjeno v mesto v skladu z Zakonom o republiki 5906, kakor je bil spremenjen s P.D. 437,[20][21] s prizadevanji takratnega kongresnika Ramona Mitre ml. Feliberta R. Oliverosa ml., ki je nato postal prvi župan mesta. Leta 1987 je bilo pristanišče Puerto Princesa predano pod upravo filipinske uprave za pristanišča, kar je razširilo pomen mesta na nacionalni ravni in izboljšalo njegovo infrastrukturo.
Visoko urbanizirano mesto
[uredi | uredi kodo]26. marca 2007 je bilo mesto Puerto Princesa z razglasom št. 1264 preurejeno v visoko urbanizirano mesto. 21. julija 2007 je bil izveden plebiscit, na katerem je večina prebivalcev glasovala za to. Leta 2011 je predsednik sprožil vsedržavno kampanjo za vključitev podzemne reke Puerto Princese na seznam sedmih novih čudes narave.[22] Ta kampanja je obrodila sadove, ko je bil Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa, najpomembnejša dediščina mesta, leta 2012 mednarodno priznan kot eno od sedmih novih čudes narave.[23]
Sodobnost
[uredi | uredi kodo]Maja 2001 so oboroženi pripadniki skupine Abu Sayyaf vdrli v luksuzno letovišče Dos Palmas v zalivu Honda tik ob obali Puerto Princese in iz letovišča ugrabili 20 ljudi, vključno s štirimi zaposlenimi v letovišču in tremi Američani.[24]
Zjutraj 24. januarja 2011 je bil televizijski novinar in nekdanji politik Gerry Ortega v trgovini z rabljenimi oblačili »ukay-ukay« v Puerto Princesi, ko ga je umoril strelec.[25][26] Po kratkem zasledovanju je policija prijela domnevnega strelca Marlona Recamato, ki je na policijski postaji v Puerto Princesi priznal zločin in vpletel še tri druge osebe. Leta 2015 je bil na Tajskem aretiran nekdanji guverner Palawana Mario Joel Reyes, potem ko ga je mestno sodišče obtožilo v zvezi z zločinom.[27] Različna sodišča so se odločala o aretaciji ali nearetaciji Reyesa, leta 2018 pa je bil po odredbi pritožbenega sodišča izpuščen iz zapora, a je bil leta 2023 na koncu ponovno aretiran, septembra 2024 pa se je predal Nacionalnemu preiskovalnemu uradu v Metro Manili.[28][29]
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Puerto Princesa je v osrednjem delu otoka Palavan. Na vzhodu jo ubliva Sulujsko morje, na zahodu Južnokitajsko morje, na severu občini San Vicente in Roxas, na jugu pa občina Aborlan. Od filipinske prestolnice Manile je oddaljena približno 567 km, od Panaja 380 km in od mesta Zamboanga na južnem filipinskem otoku Mindanao 460 km.
Barangaji
[uredi | uredi kodo]Puerto Princesa je politično razdeljena na 66 barangajev. Vsak barangaj je sestavljen iz purokov, nekateri pa imajo tudi sitios.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Puerto Princesa ima tropsko vlažno in suho podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija Aw). Običajno je vlažno od maja do decembra, od januarja do aprila pa je zelo malo dežja. Povprečna temperatura je 27,43 °C, letna povprečna količina padavin pa znaša 1563,8 milimetra. Vse leto je toplo in vlažno. 23. aprila 2025 je mesto prvič v zgodovini doseglo 37,0 °C.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Po popisu prebivalstva leta 2024 je bilo prebivalcev Puerto Princese 316.384, z gostoto 130 prebivalcev na kvadratni kilometer.
Vali migrantov iz drugih filipinskih provinc in celo drugih držav so Puerto Princeso spremenili v talilni lonec različnih kultur. Med prvotnimi prebivalci so Cuyononci, ki imajo bogato zapuščino folklore in tradicij. Med avtohtone skupine spadajo Tagbanvasi, Palavani, Molbogi in Bataki, vsaka skupina s svojo posebno kulturo in sistemom verovanj.
Skupno število prebivalcev (podatki iz leta 2020) znaša 307.079, od tega tri četrtine prebivalstva živi v samem mestu, urbanem naselju na obali zaliva Puerto Princesa. Čeprav je prevladujoči jezik tagalogščina, se cuyonon pogosto govori in uporablja po celotnem mestu, pa tudi hiligaynon, drugi visiajski jeziki in angleščina.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]
Puerto Princesa je znano kot »središče ekoturizma Filipinov«. V zadnjih letih se je v mestu povečalo število turistov, ki s seboj prinašajo trgovino in podjetja. Od 1990-ih je bilo zgrajenih veliko hotelov, od osnovnih do luksuznih s petimi zvezdicami, da bi zadovoljili vse večje število tujih in lokalnih turistov v mestu.
Obstaja tudi več restavracij, barov in nakupovalnih središč, vključno z Robinsons Place Palawan, NCCC Mall Palawan, Unitop Mall Puerto Princesa, pa tudi SM City Puerto Princesa.
Nekateri turisti, ki pridejo v Puerto Princeso, obiščejo narodni park podzemne reke Puerto Princesa, eno od 7 novih čudes narave, ki je 50 kilometrov severno od mesta.[30] Mesto je tudi izhodišče za raziskovanje grebena Tubbataha.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Referenca tudi netočno navaja, da je Eulalija umrla mlada; v resnici bi sčasoma postala žena vojvoda Galliera, in najdlje živeča med otroki Isabelle II in Francisa, vojvode Cadiza, ki je leta 1958 umrl v starosti 94 let.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ladaga, Rica Thea (11. april 2018). »A Glimpse of Palawan: The Impact of Community-Based Ecotourism | DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website«. DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2019. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- 1 2 Santos, Catherine (9. maj 2017). »Legislator tags Puerto Princesa as "City in the Dark"«. Palawan News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2018. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- 1 2 »History of Puerto Princesa«. Puerto Princesa Resorts. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2009. Pridobljeno 11. avgusta 2024.
Historically, the place was named after Princess Eulalia of Spain, born in 1864 to Queen Isabel II and her consort, Dr. [sic] Francisco de Asis.
- ↑ "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density". Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.
- ↑ "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President". Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.
- ↑ »List of Cities«. Philippine Statistics Authority – National Statistical Coordination Board. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2016. Pridobljeno 5. februarja 2019.
- ↑ Sea Tensions Deepen With China's Rise June 7, 2012
- ↑ Graceffo, Antonio (9. junij 2007). »Puerto Princesa: The Philippines' Cleanest and Greenest City«. Wild Asia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2013. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- ↑ »History | City Government of Puerto Princesa«. puertoprincesa.ph. Pridobljeno 12. septembra 2020.
- ↑ "Infanta Eulalia", The Times (10 March 1958): 12.
- ↑ »Tourist city venue for PNRC event.(Tourism)«. highbeam.com. 9. januar 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2012. Pridobljeno 11. avgusta 2024.
- 1 2 »NLP Digital Collection HD01.p36.cmd11.cmd1«. nlpdl.nlp.gov.ph. Pridobljeno 27. julija 2026.
- ↑ »History | City Government of Puerto Princesa«. puertoprincesa.ph.
- ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2015. Pridobljeno 14. aprila 2015.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ »A Salute to Valor: Palawan Liberation«. www.rajahtravel.biz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2024. Pridobljeno 27. avgusta 2026.
- ↑ Wilbanks, Bob (2004). Last Man Out. Jefferson: McFarland & Company, Inc., Publishers. str. 45, 101. ISBN 9780786418220.
- ↑ »Republic Act No. 615; An Act Creating The Municipality Of Roxas, Province Of Palawan'«. PhilippineLaw.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. maja 2012. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- ↑ »R.A. No. 1234, An Act Creating the Barrio of Manalo, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan«. LawPH.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2012. Pridobljeno 11. aprila 2011.
- ↑ »R.A. No. 1527, An Act Constituting the Sitios of Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan and Langogan, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, into a Barrio to Be Known As Concepcion«. LawPH.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2012. Pridobljeno 12. aprila 2011.
- ↑ »R.A. No. 5906: An Act Creating the City of Puerto Princesa«. The Corpus Juris (v angleščini). 21. junij 1969. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2019. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- ↑ »Presidential Decree No. 437, s. 1974«. Official Gazette of the Republic of the Philippines. 16. april 1974. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2019. Pridobljeno 13. februarja 2019.
- ↑ »Aquino calls for global campaign to promote Puerto Princesa river«. 29. junij 2011.
- ↑ »PP Underground River«. 23. september 2016.
- ↑ »Filipino rebel group claim kidnappings«. BBC News. 28. maj 2001. Pridobljeno 27. novembra 2012.
- ↑ Affidavit of Patria Gloria A. Innocencio-Ortega, sworn before OIC Senior Deputy State Prosecutor Theodore M. Villanueva on February 14, 2011. https://www.scribd.com/doc/54448686/Supplemental-Affidavit-Complaint-Patria-Gloria-Ortega
- ↑ Cruz, Neal (28. junij 2011). »The assassination of Doc Gerry Ortega«. As I see It. Inquirer.net. Pridobljeno 29. junija 2011.
- ↑ Bolledo, Jairo (11. september 2024). »Joel Reyes, wanted in journalist's murder, in custody«. Rappler. Manila, Philippines: Rappler Inc. Pridobljeno 30. januarja 2025.
- ↑ »Philippines: Former Palawan governor in custody for Gerry Ortega murder«. International Federation of Journalists. 12. september 2024. Pridobljeno 30. januarja 2025.
- ↑ Ticke, Geraldford (27. januar 2025). »Justice elusive for murdered Palawan journo Ortega, laments son«. Inquirer News. Puerto Princesa City, Palawan, Philippines: INQUIRER.net. Pridobljeno 30. januarja 2025.
- ↑ »PP Underground River«. New7Wonders of Nature. 23. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2019. Pridobljeno 13. februarja 2019.