Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Evangeličanska župnijska cerkev svete Marije
Catedrala evanghelică din Sibiu
Evangelische Stadtpfarrkirche
Portret
Evangeličanska župnijska cerkev svete Marije is located in Romunija
Evangeličanska župnijska cerkev svete Marije
Evangeličanska župnijska cerkev svete Marije
Geografski položaj v Romuniji
45°47′52.1″N 24°8′59.3″E / 45.797806°N 24.149806°E / 45.797806; 24.149806Koordinati: 45°47′52.1″N 24°8′59.3″E / 45.797806°N 24.149806°E / 45.797806; 24.149806
KrajSibiu, Romunija
Verska skupnostEvangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi, priznana v Romuniji
Zgodovina
Statuscerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjedejavna
Vrsta arhitekturecerkev
Sloggotska arhitektura
Začetek gradnje1371
Konec gradnje1520
Lastnosti
Višina zvonika73,34 m

Protestantska župnijska cerkev svete Marije (nemško Evangelische Stadtpfarrkirche in Hermannstadtu, romunsko Biserica Evanghelică din Sibiu) je najbolj znana gotska cerkev v mestu Sibiu v Transilvaniji v Romuniji. Njen zvonik, visok 73,34 m, je razpoznavni znak mesta. Štirje stolpiči na vrhu stolpa so bili znak za tujce, da ima mesto pravico do smrtne kazni. Cerkev pripada nemško govoreči skupnosti: je protestantska cerkev augsburške veroizpovedi v Romuniji.

Cerkev s petstolpčnim zvonikom je najvišja stavba v mestu Sibiu v Transilvaniji. Njen stolp je visok približno 73 m, s stransko dolžino 11 m, in viden z vseh smeri v mestu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sibiu je bil stoletja religiozno in politično središče transilvanskih Sasov. Sredi 16. stoletja je cerkveni reformator Johannes Honterus prevzel protestantsko vero. Prvotna (predreformacijska) cerkev svete Marije je bila zgrajena v treh fazah približno sredi 14. stoletja na ostankih romanske bazilike. Leta 1448 je bila na zahodni strani dodana tako imenovana Ferula (in kasneje razširjena). Danes so v njej razstave ali glasbene predstave.

Že od leta 1910 ima cerkev električno razsvetljavo in gretje.

Protestantska cerkev augsburške veroizpovedi v Romuniji je protestantska – luteranska verska in jezična manjšinska cerkev, ki ima zdaj le približno 13.300 članov (od leta 2010 [1]), ki v glavnem vključuje nemško govoreče protestante v Transilvaniji in Bukarešti. Škofija je v Sibiuju. Reinhart Guib je od leta 2010 protestantski škof. Protestanska župnijska cerkev ima tudi Bachov pevski zbor.

Položaj[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev je v Zgornjem mestu starega mesta Sibiu in je obdana s trgom Huet in dvoriščem Brukenthalove palače, na sredini katere stoji spomenik škofa Teutscha. S trgov, ki obkrožajo cerkev, so prehodi na Mali in Veliki trg ter stopnice v Spodnje mesto.

Zunanjost[uredi | uredi kodo]

Zunaj sta portala postavljena znotraj na južni in severni strani. Južni portal je starejši, narejen je bil leta 1457. Na severu je kamnosek Nicolaus leta 1509 končal verando po zgledu z juga.

Na severovzhodu so dostopna vrata do zakristije, ki imajo nad nadstrešnim okvirjem podrobnosti renesančnih vrat, verjetno iz hiše Alberta Hueta, katerih okrasje je datirano v leto 1595.

Na južnem pročelju kora je nad gotskimi vrati relief s temo molitve na Oljski gori. Čeprav je bilo delo deležno precej korenitih posegov, je viden prizor, v katerem Jezus v sušni pokrajini kleči pred kelihom. Relief pripisujejo lokalni delavnici, ki jo je navdihnila srednjeevropska gotika iz zadnje četrtine 15. stoletja.

Notranjost[uredi | uredi kodo]

V notranjosti obok severne stranske ladje počiva na konzolah z rastlinskimi motivi, ena od njih je okrašena s človeško masko. Na sklepnikih so Marija in Jezus in simboli evangelistov Luke in Marka. Večina izjemnih kiparskih elementov je v južni ladji. Tu so sklepniki okrašeni s figurativno podobo Jezusa Kristusa, jagnjez Agnus Dei in Jezus s knjigo v roki.

Na severni steni kora je lepa freska, ki predstavlja Križanje, obdana z arhitekturnim okrasjem s številnimi svetopisemskimi in zgodovinskimi liki. Slika je ročno delo slikarja Johannesa de Rosenaua iz leta 1445, domnevno je bil po rodu iz Avstrije. Jasno je, da njegov način slikanja nosi odtis posebnega kraja izvora in v smislu ikonografije se lahko čutijo italijanski vplivi. Slika je bila obnovljena med letoma 1989 in 1990.

Posebej dragocen je bogat inventar, ki pa ni javno dostopen.

Orgle[uredi | uredi kodo]

Sauerjeve orgle[uredi | uredi kodo]

Že leta 1350 so bile v cerkvi orgle, od takrat pa v cerkvi ni bilo nobenega instrumenta. Sedanje orgle je v letih 1914 in 1915 namestilo podjetje W. Sauer Orgelbau. Z 78 registri na štirih manualih in pedalom je največji instrument v Transilvaniji. Leta 1998 so bile popolnoma obnovljene.

Hahnove orgle[uredi | uredi kodo]

Na južni empori so še ene orgle, ki jih je leta 1748 izdelal transilvanski izdelovalec orgel Johannes Hahn. Prvotno so bile namenjene cerkvi v Michelsdorfu (okoli Boarta), nato so jih leta 1948 prinesli iz Brukenthalske šole. Leta 1988 so jih odstranili, Hermann Binder pa jih je leta 2008/09 spet namestil in se danes redno uporabljajo za koncerte. [2]

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

V glavni ladji cerkve so številni epitafi, med njimi tudi Samuela von Brukenthala. Poleg tega so poleg "novega" glavnega oltarja ohranjeni tudi deli srednjeveških oltarjev v spremenjeni obliki. Pomembna je tudi Rosenauerjeva freska iz leta 1445 (Johannes von Rosenau), ki predstavlja Življenje, pasijon in Kristusovo vnebovzetje.

Bronast krstilnik naj bi bil izdelan iz osmanskega topa.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lutherischer Weltbund: 2010 World Lutheran Membership Details; Lutheran World Information 1/2011. In: Lutheran World Information 1/2011. S. 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-09-26. Pridobljeno dne 2017-08-06. (pdf; 199 kB, en)
  2. Eintrag [1] in der Orgeldatei der Evangelischen Kirche A.B. in Rumänien

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]