Prosnid

 

Prosnid Prossenicco
Frazione
Veduta naselja Prosnid
46°13′31.00″N 13°24′13.00″E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Videm
Občina	Tajpana
Nadm. višina	552 m
Prebivalstvo  (2011)
• Skupno	35
Demonim	Prosnidjeni
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	33040
Klicna koda	0432
Zaščitnik	Sveti Lenart
Dan	6. november

Prosnid (italijansko Prossenicco, furlansko Prasanèc ali Prosenic) je naselje s 14 prebivalci v Občini Tajpana, na vzhodnem delu Videmske pokrajine, ki ustreza okrožju Beneške Slovenije.

Fizična geografija

Ozemlje

Kraj Prosnid, ki leži v bližini italijansko-slovenske meje, s povprečno nadmorsko višino 552 metrov (538/576 m), se nahaja na polovici vzpona na goro Ostri Kras (747 m), na levi orografski strani hudourniške doline Legrade, v zgornjem porečju reke Nadiže. Gorsko ozemlje, na katerem leži, spada v predalpsko pogorje Julijskih alp.

Obzorje Prosnida s treh strani obdaja amfiteater hribov in gora, razporejenih takole: na zahodu je gora Koreda (890 m), Špik (929 m) in Javor (1005 m); na jugu gora Ivanac (1167 m), Vogel (1124 m) in Ljubija (1063 m), na pobočjih katerih stoji nasproti ležeči slovenski kraj Robidišče; na vzhodu so gore Mija (1241 m) in Krn z verigo (2244 m); na severovzhodu pa Krasij Vrh/Cima Crassi (1773 m) in Stol (1673 m), na skrajnih južnih pobočjih katerega stoji slovenski kraj Logje.

Hidrografsko ozemlje Prosnida spada v porečje reke Soče in pritokov reke Nadiže, ki izvira v bližini kraja ob sotočju Črnega in Belega potoka.

Podnebje

Ledeni dež februarja 2014

Prosnid ima predalpsko-celinsko podnebje, na katerega vpliva njegova posebna geografska lega. Pravzaprav se nahaja v središču velike kotline, ki jo tvori zgornji tok reke Nadiže, na zahodu, jugu in vzhodu pa ga ščitijo reliefi z višino približno 1000–1200 metrov, ki ovirajo, vendar ne povsem preprečujejo blažilnega vpliva Jadrana; nasprotno, na severovzhodu nanj vplivajo hladnejše zračne mase. S toplotnega vidika so zime ostre in zmerno snežne, poletja pa niso prevroča s pogostimi nevihtami. Opazna količina padavin, okoli 2500 mm na leto, je posledica zaščite Julijskih predalp pred vlažnimi južnimi vetrovi, zlasti jugozahodnim. Učinek kotline, ki zadržuje hladen zrak v spodnjih plasteh, določa nižjo mejo sneženja v primerjavi z reliefi, ki se dvigajo nad ravnino, in spodbuja pojav zmrzali. Med katastrofalnimi vremenskimi dogodki, ki so občasno prizadeli in osamili gorsko vas, so bile izjemne snežne padavine konec februarja 1909, ki so povzročile plaz, ki je naslednjega 2. marca odnesel hišo in hlev ter povzročil sedem žrtev; snežne padavine od 13. do 15. februarja 1952, s skoraj dvema metroma debele snežne odeje na tleh in snežnih plazov; poplave od 20. do 21. junija 1958, ki so povzročile nastanek jezera Sv. Luigi zaradi zajezitve toka Lerade, ki jo je povzročil obsežen zemeljski plaz; ledenega dežja od 1. do 4. februarja 2014, ki je uničil več sto hektarjev gozdov.

Izvor imena

Toponim je slovanskega izvora. Izhaja iz izraza Proso z lokativno pripono –ik, s splošnim pomenom »kraj, kjer se je pridelovalo proso«. Navedbe v starih listinah: Prosenich (1170, 1363, 1578), Pressinico (1329), Prosonoch (1422), Prossenicco (1635, 1925, 1998), Persenico (1805).

Zgodovina

V zgodnjem srednjem veku, konec 6. stoletja, so Slovenci, ki so se uveljavili kot kneževina Karantanija (današnja Koroška), zaradi pritiska nemških kolonistov vstopili v dolino Soče. Od tu so se nekatere družine med 7. in 8. stoletjem naselile v Nadiških dolinah in v zgornji Terski dolini. Začetke Prosnida lahko izsledimo v tem zgodovinskem obdobju, ko so se na teh območjih začela oblikovati slovanska naselja.

V času Svetega rimskega cesarstva je bil kraj, tako kot sosednje ozemlje, fevdalna posest bavarskih plemičev Mosburških, od katerih se zgodovina spominja Burkarda in Bertolda. Od njih je pod takrat že ustanovljeno patriarhalno državo Oglej (1077–1420) prešlo v roke Ulrika, markiza Tuskanskega, ki se je po begu s svojo ženo Diemot iz svojih posesti v 12. stoletju naselil v Furlaniji. Prva omemba kraja sega v 2. februar 1170, ko je plemič, ki ni imel moških otrok, podaril vas Prosenich s pripadajočimi pripadnostmi oglejskemu patriarhu (Ulriku II. Trebinjskemu) skupaj z drugimi posestmi na tem območju (vključno z vasjo Subid, Porčinj /Porcini /Porzûs, Luoÿe /Longo in grad Gornji Ahten (Attems)). Kraj je v tem obdobju cerkveno pripadal višjemu arhidiakonatu oglejske škofije, verniki pa so se sklicevali na vikarijat Ahten iz Pieve pri Nemah.

Leta 1211 je bila vas Porsinico navedena kot kraj pod Gastaldijo Taržizem (Tricesimo), enim od organizacijskih subjektov patriarhalne države. Po njenem razpadu je leta 1420 postala del Beneške republike, ki se je za svojo periferno upravo opirala na že obstoječi fevdalni sistem.

Med 13. in 15. stoletjem obstajajo dokazi o prisotnosti fevdalnih posesti družine Černjejskih (Cergneu), veje rodbine Savorgnanskih, na ozemlju Prosnida. Na eni od teh posesti (plemkinje Lucije de Zergneo) je komisija moških iz Prosnida od patriarhalnega vikarja Guarneria d'Artegna pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve v čast svetnikom Leonardu, Marjeti in Janezu (13. aprila 1448).

26. marca 1511 je vas prizadel katastrofalen potres, ki je opustošil Furlanijo in katerega žarišče je bilo v predalpskem območju med Huminom in Idrijo.

Leta 1518 so se furlanski kmetje, ki niso več želeli nositi bremena davkov lokalnega plemstva, združili v razredno organizacijo Contadinanza, da bi omejili izkoriščanje zemljiških lastnikov. Prosnid je bil vključen med podeželske skupnosti Prve četrti na tej strani Tilmenta, ene od osmih četrti Contadinanza, na katere je bila razdeljena beneška Furlanija.

Beneška republika je 27. marca 1647 prodala jurisdikcijo Prosnida in drugih vasi videmskim grofom Antonini. Takrat je bil Prosnid skupaj s Plestiščami del pašne skupnosti, ki se je raztezala do vzhodnega grebena Zuffine. Spori s sosednjimi skupnostmi glede lastništva pašnikov niso bili redki: največji se je zgodil leta 1749, ko se je skupnost Prosnid znašla v sporu s skupnostjo Longo glede lastništva zemljišč na gori Ljubija. Leta 1750 je bila jurisdikcija nad vasjo prodana bergamskim grofom Zanchi-Locatelli, ki so jo obdržali do padca Benetk leta 1797.

Z Napoleonovim prihodom je bil fevdalizem odpravljen in Prosnid je postal del kantona Faedis v departmaju Passariano (Persenico in Monti). Z restavracijo je postal del Kraljevine Lombardija-Benecija (okrožje Faedis v pokrajini Furlanija) do leta 1866, ko je s plebiscitom 21. in 22. oktobra postal del Kraljevine Italije (občina Plestišča, pokrajina Videm).

V 19. stoletju je cerkev sv. Leonarda prejela krstni kamen (29. avgusta 1806), postala zakramentalna cerkev (9. oktobra 1836), bila razširjena (1850–1853) in jo je posvetil videmski nadškof Giovanni Maria Berengo (25. septembra 1889). Kamniti zvonik (gradnja se je začela leta 1893) je bil dokončan leta 1898. Od leta 1874 je bila kaplanija župnije Ahten.

Čeprav se je mesto nahajalo blizu meje med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko, med prvo svetovno vojno ni utrpelo večje škode. Po 26. oktobru 1917, je predhodnica XV. brigade Steinove skupine (50. avstro-ogrska divizija), ki se je spustila z gore Mija čez prelaz Pradolino, zasedla Prosnid. Med avstrijsko okupacijo so bili, tako kot v mnogih drugih krajih v Furlaniji, krajevni zvonovi zaseženi za pridobivanje brona za izdelavo vojaškega materiala. Po koncu prve svetovne vojne se je mesto vrnilo Kraljevini Italiji in se znašlo na meji med pokrajinama Videm in Gorica. V letih fašizma je bila po eni strani vzpostavljena cestna povezava z Ahtenom in izboljšane higienske in sanitarne razmere z gradnjo javnih fontan (1928), po drugi strani pa opazno spodbujana sovražnost do vsega slovanskega. V tem obdobju so bile prepovedane pridige v slovenščini, slovanski napisi križevega pota v cerkvi pa so bili odstranjeni. Leta 1931 je občina Pleštišča, katere občinski sedež je bil že leta 1884 preseljen v vas Tajpana, spremenila ime v občino Tajpana (kraljevi odlok št. 1382 z dne 15. oktobra 1931).

Na srečo druga svetovna vojna Prosnidu ni povzročila posebne škode: partizanske organizacije so delovale predvsem v vznožju in na prvih gorskih grebenih, s čimer so mestu prizanesli požare in plenjenje, ki so v povračilne ukrepe prizadeli mesta Subid, Forame in Porčinj. S pariško pogodbo leta 1947 se je Prosnid znašel ob železni zavesi, na meji med Italijansko republiko in Jugoslovansko republiko, prisilno izoliran od stika z dolino Kobarida.

V letih 1950–51 je bil zgrajen šolski kompleks Julia, leta 1955 pa je bila ustanovljena župnija Prosnid, ki se je odcepila od župnije Ahten. Izseljevanje se je po vojni povečalo, še bolj pa po silovitem potresu 6. maja 1976. Čeprav v vasi ni bilo smrtnih žrtev, je močno poškodovalo številne domove in cerkev. Del razseljenega prebivalstva je naslednjo zimo preživel na jadranski obali (predvsem v Gradežu in Lignanu) in se marca 1978 vrnil v montažno vas, zgrajeno v Tezi. Obnova je bila dolgotrajna in je vključevala prilagoditev mestnega urbanističnega načrtovanja standardom potresne varnosti: izboljšave notranjih cest in posodobitev stavbnega fonda pa je izravnala delna izguba prvotne podeželske postavitve vasi. Z odprtjem prenovljene župnijske cerkve leta 1994 so bila popotresna dela zaključena.

Demografski razvoj

Do 17. stoletja je bilo v Prosnidu manj kot 100 prebivalcev. Iz cerkvenih virov vemo, da je imelo mesto leta 1601 v obhajilu 30 duš (skupaj približno 40 ljudi)[1], kar se je v naslednjih stoletjih postopoma povečevalo. Demografska rast se je upočasnila po epidemiji kolere, ki je bila posledica podnebnih anomalij leta 1816. Leta 1817 je v kaplaniji Prosnid umrlo 51 ljudi (429 smrti v župniji Ahten)[2].

Od leta 1871 se trend prebivalstva beleži z nacionalnimi popisi. Po teh podatkih je prebivalstvo doseglo vrhunec okoli leta 1911, ko je imelo stalno prebivalstvo 711 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je znatno povečanje odseljevanja zaradi omejenega lokalnega zaposlitvenega potenciala povzročilo demografski upad, ki je med letoma 1961 in 1991 dobil značilnosti popolnega propada (-80 %).

Zunanje povezave

• Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda
• Beneška Slovenija
• Slovenska jezikovna manjšina.
• Tajpana