Etan
| Etan | |
|---|---|
 |
 |
 |
|
| IUPAC-ime | Etan |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 74-84-0 |
| PubChem | |
| EINECS število | |
| UN število | 1035 |
| RTECS število | KH3800000 |
| SMILES |
|
| InChI |
|
| ChemSpider | |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C2H6 |
| Molekulska masa | 30,07 g/mol |
| Videz | brezbarven plin |
| Gostota | 1,282 kg/m3(15 °C, plinast, 1 atm) 546,49 kg/m3(tekoč, 1 atm) |
| Tališče |
-181,76 °C (89.34 K) |
| Vrelišče |
-89 °C |
| Topnost (voda) | zelo majhna |
| Kislost (pKa) | 50 |
| Nevarnosti | |
| Varnostni list | ICSC 0266 |
| EU klasifikacija |  zelo lahko vnetljivo (F+) |
| EU Index | 601-002-00-X |
| NFPA 704 |
 4
1
0
|
| R-stavki | R12 |
| S-stavki | (S2), (S9), S16, (S33) |
| Plamenišče | -135 °C |
| Temperatura samovžiga |
472 °C |
| Meje eksplozivnosti |
3,0–12,5 % |
| Sorodne snovi | |
| Sorodno alkani | metan propan |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.
Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.
Identifikacija snovi ali pripravka:[uredi | uredi kodo]
Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, s prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.
Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.
Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:[uredi | uredi kodo]
V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:
Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:
Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
|
