Žveplov dioksid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Projekt:Žveplov dioksid)
Jump to navigation Jump to search
Žveplov dioksid
Sulfur-dioxide-2D.svg
Sulfur-dioxide-3D-vdW.png
Imena
IUPAC ime
žveplov dioksid
Sistematično ime
žveplov dioksid
Druga imena
žveplov oksid
Identifikatorji
3D model (JSmol)
3535237
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.028.359
EC število
  • 231-195-2
Število E E220 (konzervansi)
Gmelin 1443
KEGG
MeSH Sulfur+dioxide
RTECS število
  • WS4550000
UNII
UN število 1079, 2037
Lastnosti
SO2
Molska masa 64,07 g/mol
Videz brezbarvni plin
Gostota 2,551 g/L
Tališče −75,5 °C (−103,9 °F; 197,7 K)
Vrelišče −10 °C (14 °F; 263 K)
22,97 g/100 mL (0 °C),
11,58 g/100 mL (20 °C),
9,4 g/100 mL (25ºC)
Topnost metanol, etanol, aceton
Bazičnost (pKb) 1,81
Struktura
Oblika molekule polarna
Termokemija
Specifična toplota, C 0,607 J K-1 g-1
(0 °C)

0,622 J K-1 g-1
(25 °C)
0,665 J K-1 g-1
(100 °C)

Standardna molarna
entropija
So298
248,223 J K−1 mol−1
-296,81 kJ mol−1
Nevarnosti
GHS piktogrami GHS05: Jedko GHS06: Strupeno
Opozorilna beseda Pozor
H314, H331[1]
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 0: Will not burn. E.g. waterHealth code 3: Short exposure could cause serious temporary or residual injury. E.g. chlorine gasReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
0
3
0
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
3000 ppm (miš, 30 min)
2520 ppm (podgana, 1 h)[3]
993 ppm (podgana, 20 min)
611 ppm (podgana, 5 h)
764 ppm (miš, 20 min)
1000 ppm (človek, 10 min)
3000 ppm (človek, 5 min)[3]
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)
TWA 5 ppm (13 mg/m3)[2]
REL (Priporočeno)
TWA 2 ppm (5 mg/m3) ST 5 ppm (13 mg/m3)[2]
IDLH (Takojšnja nevarnost)
100 ppm[2]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2. Ta pomemben plin je glavni produkt zgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO2 je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.

SO2 nastaja v ognjenikih in različnih industrijskih procesih. Ker premog in nafta vsebujeta različne količine žveplovih spojin, njuno zgorevanje ustvarja žveplov dioksid. Nadaljnja oksidacija SO2 ob prisotnosti katalizatorjev, kot je NO2 vodi do nastanka H2SO4, s tem pa do nastanka kislega dežja.

Opis, sestava in uporaba snovi[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid je brezbarven plin, jedkega vonja, strupen, v vodi se dobro raztaplja in pri tem nastane žveplova kislina.

Uporabljamo ga za razkuževanje (dezinfekcijo vinskih sodov), kot konzervans - E220 (suho sadje, žveplanje vina)), belilno sredstvo (papir, oblačila), uporabljen je tudi, kot hladilno sredstvo v hladilnikih za domačo uporabo, v komunali pa se uporablja za zdravljenje klorirane odpadne vode.

Pridobivamo ga na več načinov: pri zgorevanju žvepla ali vodikovega sulfida v zraku, s praženjem pirita, v laboratoriju ga pridobivajo z močnimi kislinami in natrijevim hidrogen sulfatom. Največji viri emisij žveplovega dioksida so elektrarne (zaradi zgorevanja fosilnih goriv), drugi industrijski obrati (proizvodnja cementa, pridobivanje kovin iz rude, kurjenje goriva, ki vsebujejo veliko žvepla (lokomotive, ladje ...)).

Žveplov dioksid povzroča neželene učinke na respiratornem sistemu (dihala), poveča simptome astme in povzroča težave pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic. Pri vdihovanju je strupen za ljudi in živali, pri veliki koncentraciji pa draži oči.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid je brezbarven plin, ki se ga da na enostaven način s hlajenjem utekočiniti(vrelišče -10,02ºC, tališče -72,5ºC). Izparilna entalpija pri vrelišču je velika 24,9 kJ/mol, zato lahko tekoči žveplov dioksid uporabljamo v hladilnikih. Žveplov dioksid se dobro raztaplja v vodi, pri čemer z vodo deloma reagira. Žveplov dioksid je tudi reducent. Raztopine živosrebrovih soli reducira do elementarnega živega srebra. V kombinaciji z močnejšimi reducenti je žveplov dioksid oksidant, ker pa je vez med kisikom in žveplom razmeroma močna, žveplov dioksid ne vzdržuje gorenje. Žveplov dioksid ni strupen, je pa dušeč plin, ki draži sluznice in dihala. V večjih koncentracijah je v ozračju škodljiv za žive organizme.

Pri stiku z oksidacijskimi sredstvi lahko pride do nevarne reakcije.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

  • Vdihavanje: Akutna inhalativna toksičnost (LD50) 2520 ppm,
  • Čas izpostavitve: 1 h,
  • Preizkusna žival: podgana

Učinek žveplovega dioksida temelji v prvi vrsti na draženju in poškodovanju vlažnih sluznic zaradi tvorbe žveplaste kisline pri koncentracijah od 20 ppm dalje. Koncentracije od 400 ppm dalje pa so pri vdihovanju preko ene minute življenjsko nevarne. Zaradi hitre izparitve tekočega žveplovega dioksida pri kontaktu s kožo in s tem povezano ohladitvijo lahko pride do ozeblin.

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid rahlo ogroža vodo, zaradi spremembe pH in porabe kisika je možna ekološka škoda, zato je smrten za ribe.

Odstranjevanje[uredi | uredi kodo]

Snov je pakirana v povratne jeklenke, ki se morajo izpraznjene in nepoškodovane vrniti dobavitelju. Zastarane jeklenke se obravnavajo, kot staro železo. Pri odstranjevanju je potrebno upoštevati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo UL RS 104/00(ES 94/62/EC).

Zakonsko predpisani podatki o predpisih[uredi | uredi kodo]

  • Številka v Dodatku I Direktive 67/548: 016-011-00-9
  • Simboli za nevarnost: T... strupeno
  • R-stavki: strupeno pri vdihavanju, povzroča opekline;
  • S-stavki: hranite zaklenjeno in izven dosega otrok, hraniti na dobro prezračevanem mestu,če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč,nositi primerno zaščitno obleko, rokavice in zaščito za oči/obraz, ob nezgodi ali slabem počutju takoj poiskati zdravniško pomoč. Po možnosti pokažite etiketo.
  • Razred ogroženosti vode 1;

Predpisi – Informacije:

  • Zakon o kemikalijah – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS št.47/04)
  • Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS št.33/06)
  • Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS št.45/04)
  • Pravilnik o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi (Uradni list RS št. 35/05)
  • Pravilnik o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih pripravkov (Uradni list RS št. 67/05

Mednarodni predpisi: Pri skladiščenju je potrebno upoštevati:

  • Zakon o vodnem režimu WHG§19g,TRG,TA Luft (Nemčija): razred IV, tč. 3.1.6
  • Kühn-Birett: Opomnik o nevarnih delovnih materialih, List A08
  • Hommel: Priročnik o nevarnih tovorih, List 214
  • Varnostni napotki Linde: št. 7: Ravnanje s tlačnimi posodami za pline

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://echa.europa.eu/information-on-chemicals/cl-inventory-database/-/discli/notification-details/115657/1409763
  2. 2,0 2,1 2,2 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. "#0575". National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  3. 3,0 3,1 "Sulfur dioxide". Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Splošna in anorganska kemija, Lazarini, Brenčič
  • varnostni list -Linde Gas