Projekt:Žveplo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
fosforžveploklor
O
S
Se  
 
 
S-TableImage.svg
Splošno
Ime, znak, število žveplo, S, 16
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 3 , p
Gostota, trdota 1960 kg/m3, 2
Izgled limonsko rumen
S,16.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 32,065 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 100 pm (88 pm)
Kovalentni polmer 102 pm
van der Waalsov polmer 180 pm
Elektronska konfiguracija [Ne]3s2 3p4
e- na energijski nivo 2, 8, 6
Oksidacijska stanja (oksid) ±2,4,6 (močna kislina)
Zgradba mreže ortorombno
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 388,36 K (239,38 °F)
Vrelišče 717,87 K (832,5 °F)
Molarna prostornina 15,53 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota ni podatka
Talilna toplota 1,7175 kJ/mol
Parni tlak 2,65 E-20 Pa pri 388 K
Hitrost zvoka __ m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,58 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 710 J/(kg · K)
Električna prevodnost 5,0 E-22 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 0,269 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 999,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2252 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3357 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4556 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7004,3 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 8495,8 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
32S 95,02% S je stabilen z 16 nevtroni
33S 0,75% S je stabilen z 17 nevtroni
34S 4,21% S je stabilen z 18 nevtroni
35S {sint.} 87,32 d β- 0,167 35Cl
36S 0,02% S je stabilen z 20 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Žvêplo je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih. Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

Projekt:Žveplo
IUPAC-ime 1
Sistematično ime 1
Druga imena 1
Identifikatorji
Kratice 1
Številka CAS 1
PubChem 1
EINECS število 1
EINECS število 1
KEGG 1
MeSH 1
ChEBI 1
RTECS število 1
Oznaka ATC 11
SMILES
InChI
Lastnosti
Molekulska formula ClC2H4NH2
Molekulska masa 1
Videz 1
Gostota 1
Tališče

-140C

Vrelišče

2090C (1)

Topnost (voda) 1
Parni tlak 0,5 pri 200C
kH 1
Atmosferna OH konstanta 1
Kislost (pKa) 1
Struktura
Kristalna struktura 1
Koordinacijska
geometrija
1
Oblika molekule 1
Termokemija
Standardna tvorbena
entalpija
ΔfHo298
1
Standardna sežigna
entalpija
ΔcHo298
1
Standardna molarna
entropija
So298
1
Specifična toplota, C 1
Farmakologija
Biorazpoložljivost 1
Pot
uporabe
1
Presnova 1
Razpolovni čas 1
Vezava na beljakovine 1
Izločitev 1
Pravni status ?(AU)

?(CA) ?(UK) ?(ZDA) {{{legal_status}}}

Kategorija
nosečnosti
1 ?(AU) ?(ZDA)
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje 1
Očutljivost na trenje 1
Hitrost eksplozije 1
RE faktor 1
Nevarnosti
Varnostni list 1
EU klasifikacija 1
EU Index 1
Glavne nevarnosti 1
NFPA 704
NFPA 704.svg
1
1
1
 
R-stavki 1
S-stavki 1
R/S-stavki 1
Plamenišče 1
Temperatura
samovžiga
1
Meje eksplozivnosti
1
Dovoljena stopnja
izpostavljenosti
(PEL)
1
LD50 1
Sorodne snovi
Drugi anioni 1
Drugi kationi 1
Sorodno 1 1
Sorodne snovi 1
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Identifikacija snovi ali pripravka:[uredi | uredi kodo]

Identifikacija snovi ali pripravka:

a) kosi ali grobozrnat zdrob

b)drobnozrnat prah žvepleni cvet žveplo-raztaljeno

Zunanji videz:

Rumena do rjava trdna masa ali kristali, kosi ali grobno zrnat zdrob, drobnozrnat prah ali svetlo rumena tekočina - vroča talina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Žveplo (sanskrt-sulvere, latinsko-žveplo) je bilo znano že v antiki in omenjeno v svetopisemski zgodbi o Genesis. Angleški prevod se nanaša na žveplo kot "brimstone" zlati kamen, ker se z lahkoto najde na robu kraterjev vulkanov. Homer je žveplo omenjal v devetem stoletju pred našim štetjem. V 9 st. so na Kitajskem izumili smodnik, ki je zmes kalijevega nitrata (KNO3), ogljika in žvepla. Ekstrakcija žvepla se začne na Siciliji v začetku 17. stoletja in leta 1820 že doseže 387.000 ton, kar pomeni 4/5 svetovne proizvodnje. Nekoliko pozneje odkrijejo veliko nahajališče žvepla pod zemljo v Luisiani in Teksasu, vendar zaradi sestave terena (pesek)izkop ni bil možen. Uporabijo povsem nov postopek (Frasch), ki omogoča izkoriščanje rude iz globlje plasti z vbrizgavanjem vroče vode v tla. S to metodo so postali zelo konkurenčni in vodilni v svetu.

Spojine[uredi | uredi kodo]

Žveplove spojine so hidrogenirane spojine in so: žveplov dioksid (SO2, ki nastaja v ognjenikih in industrijskih procesih pri zgorevanju premoga in nafte) in žveplov trioksid (SO3, je močan oksidant, ki reagira z vodo in nastane VI žveplena kislina) so del kislin vodikovega sulfida (H2S), žveplene kisline, (H2SO4), soli pa so del železovega sulfida (FeS), natrijev sulfid (Na2SO3) in kalcijev sulfat (KaSO4).

Uporaba snovi ali pripravka:

Žveplo se uporablja v številnih industrijskih procesih, od katerih je najbolj pomembna proizvodnja žveplene kisline (H2SO4) za baterije in detergente, v proizvodnji smodnika, vulkanizaciji gume, kot fungicid in v proizvodnji fosfatnih gnojil. Sulfat se uporablja kot belilo v proizvodnji papirja in kot konzervans v suhem sadju. Uporablja se tudi za vžigalice (glavica) in v pirotehničnih izdelkih (ognjemet). Sulfat amonija se uporablja v fotografiji kot fiksir pri razvijanju filmov in slik. Magnezijev sulfat se uporablja kot odvajalo, kot piling in v vrtovih kot posebno gnojilo, kjer v zemlji primanjkuje magnezija. Kot zanimivost: v Liguriji (Italija) uporabljajo žveplene palice v ljudskem zdravilstvu za odpravljanje in iskanje točke napetosti v hrbtu.

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija snovi:

Nevarnostni razred:

1. -

2. -

3. 4.1

Oznaka simbola nevarnosti:

1. -

2. -

3. N°2B

Identifikacijsko število:

U.n. št.:2448 za raztaljeno žveplo, 1350 za kose, grobozrnat in drobnozrnat prah

EGS-smernice:-

Označba za nevarnost: 44-za raztaljeno žveplo

Ukrepi za prvo pomoč:[uredi | uredi kodo]

Prepovedano je jesti, piti in hraniti živež v delovnih prostorih; preprečimo stik z očmi, kožo in obleko; kontaminirano obleko takoj zamenjamo; prah iz kože odstranimo na suho; po delu si umijemo roke z obilo vode; uporabljamo proti ognju varno zaščitno obleko, zaščitne rokavice, tesno prilegajoča se varovalna očala in po potrebi zaščita dihal s kombinirano zaščitno masko s filtrom E(samo v sili in za zelo kratek čas) ali izolacijski aparat.

Obvezna sta predhodno in nato periodično poučevanje delavcev in izdaja potrdil o preizkusih znanja; občasno zdravniški pregledi.

Ukrepi ob požaru:[uredi | uredi kodo]

Nevarnosti požara, eksplozije in druge nevarnosti:

Lahko vnetljiva trdna snov s plameniščem 168 °C in vžigno temperaturo 260 °C( za raztaljeno žveplo) in 235 °C (za prah). V tekočem stanju zelo lahko oddaja vodikov sulfid, ki je že pri nizkih koncentracijah zelo strupen. Pri požaru nastaja zelo strupen žveplov dioksid. Fin prah tvori z zrakom eksplozivne zmesi, ki se lahko vžgejo zaradi statične elektrike. Trdna snov kot tudi talina tvorita z velikim številom oksidirajočih snovi (klorati, nitrati, perklorati, permanganati itd.)eksplozive in zelo občutljive zmesi. Žveplo ob navzočnosti vlage najeda jeklo. Najeda baker in bakrove spojine. Topi se v kloroformu, ogljikovem sulfidu, hidriranem naftalinu in kloriranih aromatih. Žveplo je težje od vode in v vodi potone. Pri požaru nastajajoči žveplov dioksid se topi v vodi. Pri tem nastaja žveplasta kislina.

Primerna sredstva za gašenje

Za gašenje majhnih požarov uporabljamo aparate na prah ali ogljikov dioksid, za velike požare pa vodno paro ali razpršen vodni curek.

Opozorilo:Vodnega curka ne smemo usmeriti v goreče žveplo zaradi nevarnosti eksplozije.

Ukrepi v primeru prometnih nesreč[uredi | uredi kodo]

Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi:

Zagotovimo umik oseb, ki niso udeležene pri reševanju, po možnosti proti vetru ali prečno na smer vetra. Obvestimo policijo in gasilce. V primeru razlivanja tekočega žvepla ali pri požaru moramo takoj uporabljati zaščitno obleko in izolacijsi aparat za zaščito dihalnih organov. Izključimo vse vire vžiga. Pokličemo strokovnjake. Če pride tekoče žveplo v vodo, se strdi in potone ter ne pomeni več velike nevarnosti. Nevarno območje zapremo. Zagotovimo veliko varnostno cono. Opozorimo prebivalce v bližini nevarnega območja. Žveplo v trdni obliki ni posebno nevarno. Pri razlitju tekočega žvepla tekočino zajezimo in pustimo ohladiti.

Onesnaženje voda:

Pri požaru nastajajoči žveplov dioksid učinkuje strupeno na ribe in alge. Žveplo v koloidni obliki je strupeno za zlate ribice. Koncentracija 1600 mg/l je smrtno nevarna. Smrtna doza za ribe za žveplov dioksid oziroma žveplasto kislino je 1 mg/l.

Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Dobro zračenje prostora; eksplozijsko nevarno območje; zagotovimo ukrepe za varstvo pred statično elektriko; po možnosti predvidimo kamnita tla; pripravljena moramo imeti gasilna sredstva, gasilna pregrinjala in steklenice z vodo za izpiranje oči; uporabljamo zaprte in ozemljene aparate; baker in bakrove spojine žveplo najeda. Izključiti moramo stik vode s tekočim žveplom zaradi nevarnosti eksplozije hlapov; žveplo meljemo v zaščitni - inertni atmosferi, zaradi nevarnosti eksplozije, preprečimo vire vžiga, kot so kovinske posode, vreče iz papirja ali gosto tkane jute, žveplo hranimo ločeno od oksidirajočih snovi(snovi, ki povzročajo požar), kot so to klorati, nitrati, perklorati, permanganati in peroksidi, pri polnjenju in praznjenju preprečimo razvijanje prahu; raztreseno žveplo operemo in ga v ustreznih posodah predamo na mesto za nevtralizacijo.

Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu[uredi | uredi kodo]

Raztaljeno žveplo lahko vsebuje vodikov sulfid, ki je že v nizkih koncentracijah zelo strupen. Prah draži oči. Pri požaru nastaja zelo strupen žveplov dioksid.

Vpliv na okolje[uredi | uredi kodo]

Industrijsko zgorevanje premoga in nafte ustvarja žveplov dioksid (SO2), ki v ozračju reagira s kisikom in vodno paro in tvori žveplove kisline (H2SO4). Žveplene kisline je sestavni del kislega dežja, ki onesnažuje in bistveno zmanjšuje pH vrednost tal in vode, ki ima pogosto katastrofalne posledice za okolje. Novi predpisi v proizvodnji fosilnih goriv zahtevajo ekstrakcijo žvepla iz končnega proizvoda (premoga, nafte, zemeljskega plina)

Druge informacije[uredi | uredi kodo]