Primerjava ponudnikov spletne pošte

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Primerjava treh najbolj znanih ponudnikov spletne pošte Gmail, Yahoo! Mail in Hotmail. Opisan je nastanek, nekaj lastnosti in način dostopa do podatkov.

Kaj je spletna pošta?[uredi | uredi kodo]

Izraz spletna pošta (ang. Webmail), se uporablja za opis dveh stvari. Ena uporaba besede se uporablja za opis odjemalca spletne pošte kot spletna aplikacija, do katere dostopamo preko spletnega brskalnika. Druga uporaba besede, pa se uporablja za e-poštno storitev preko spletne strani (ponudnika spletne pošte), kot so Gmail, Yahoo! Mail, Hotmail in AOL Mail. Skoraj vsi ponudniki spletne pošte, ponujajo dostop do e-pošte z webmail odjemalci, mnogi od njih pa tudi nudijo dostop do e-pošte z namiznimi odjemalci z uporabo standardnih protokolov. Kot pri vseh spletnih aplikacijah je glavna prednost spletne pošte, pred namiznimi odjemalci, sposobnost pošiljanja in prejemanja e-pošte povsod, kjer imamo spletni brskalnik. Njena glavna pomanjklivost pa je, da je potrebna povezava z internetom medtem ko ga uporabljate.(Brownlow, 2011[1])

Gmail[uredi | uredi kodo]

Gmail

Gmail je brezplačna e-poštna storitev, ki jo ponuja Google. Uporabniki lahko varno dostopajo do podatkov preko spletne pošte, kakor tudi preko POP3[2] in IMAP[3] protokolov. Gmail beta je začel delovati 1.4.2004, do katerega so imeli dostop samo tisti ki so imeli vabilo. Čeprav je bil še v beta stanju, je 7.2.2007 postal dostopen širši javnosti. Storitev je iz beta statusa bila nadgrajena 7.7.2009. Z začetno ponudbo 1 GB prostora na uporabnika, so občutno dvignili webmail standard za brezblačno shranjevanje, kot takratna konkurenca Hotmail in Yahoo! Mail pri katerima je bilo navoljo 2-4 MB brezplačnega prostora. Posamezna sporočila, imajo lahko do 25 MB velike priloge, kar pa je veliko glede na druge spletne ponudnike. (Teeter & Barksdale, 2011[4]) Gmail je iskalno usmerjen vmesnik in ima "pogovorni pogled", podobno kot pri internetnih forumih. Gmail deluje na Google GFE/2.0 na Linux serverjih in ima več kot 400 milijonov uporabnikov.

YAHOO! MAIL[uredi | uredi kodo]

YahooMail

Yahoo! Mail je spletno poštna storitev, ki jo ponuja Yahoo. Odprta je bila leta 1997 in ima nekaj čez 273 milijonov uporabnikov. Trenutno Yahoo ponuja tri različice Yahoo! Mail. Prva Tradicionalnan različica (Yahoo Mail Classic), pri katerem se nadaljuje dostopnost do izvirnega vmesnika uvedenega leta 1997. Leta 2005 je bila uvedena druga različica z novim Ajax vmesnikom, povleci in spusti, izboljšano iskanje, boljša funkcionalnost, bljižnice na tipkovnici, avtomatska dopolnitev naslova, in še več. Oktobra 2010 je Yahoo izdal še tretjo (beta) različico Yahoo! Mail-a, ki je vključevala nove zasnove, izboljšano zmogljivost, izboljšano iskalno funkcionalnost, izboljšana inegracija s Facebook-om. Maja 2011, so se beta testiranja za tretjo različico končala in je tako postala privzeti vmesnik za Yahoo! Mail. (BBC, 2010[5]; McDowell, 2011[6]) V začetu leta 2008 je Yahoo! začel ponujati neomejeno shranjevanje podatkov za uporabnike, kot odgovor na vročo konkurenco drugih brezplačnih ponudnikov spletne pošte. (Arrington, 2008[7]) Uporabniki lahko do podatkov dostopajo preko spletne pošte kakor tudi z POP3 in IMAP protokoli. Yahoo! Mail teče na Linux in FreeBSD serverjih.

Hotmail[uredi | uredi kodo]

Hotmail

Hotmail je nastal 4.7.1996. To je bila ena izmed prvih storitev, ki so ponujale brezplačno spletno pošto. Prvotno je bil črkovan "HoTMaiL" s HTML uporabniškim vmesnikom. Hotmail je postal hitro priljubljen, saj je ob koncu leta 1997 že imel miljone uporabnikov. (Craddock, 2010[8]) Konec leta 1997 je Hotmail kupila družba Microsoft in tako je ostalo tudi do danes. Hotmail je od leta 1996 šel skozi ogromno sprememb. Ko je Hotmail prvič začel je bilo brezplačno shranjevanje podatkov z 2 MB shranjevalne meje. Čez čas so se meje dvigovale do 2 GB in 5 GB. Danes ponuja vedno več prostora, kar pomeni da ni treba skrbeti za shranjevalne meje. Uporabniki lahko do podatkov dostopajo preko spletne pošte in POP3 protokola. Hotmail teče na SQL serverjih in ima 364 milijonov uporabnikov.

Primerjava[uredi | uredi kodo]

Splošne informacije[uredi | uredi kodo]

IME Lastnik Leto zagona Cena Prostor Velikost priponke Število podprtih jezikov Podprti brskalniki POP3/IMAP Obdobje neaktivnosti, po katerem je račun lahko deaktiviran
Gmail Google 2004 brez. 10 GB, ki raste 25 MB 52 vsi POP3/IMAP 9 mesecev
Yahoo! Mail Yahoo! 1997 brez. neomejeno 25 MB 38 vsi POP3/IMAP 6 mesecev + 2 meseca za vsako leto, ko je bil račun v aktivnem stanju
Hotmail Microsoft 1996 brez. neomejeno 25 MB 27 IE, Firefox, Chrome, Opera POP3 4 mesece

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

IME Avtomatsko posredovanje e-mail odjemalec Vmesnik Iskanje virusov
Gmail da da HTML/JavaScript/Ajax da
Yahoo! Mail samo plus uporabniki da HTML/JavaScript/CSS/Ajax da
Hotmail da da HTML/JavaScript/CSS/Ajax da

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Brownlow, M. (2011). No Title. Retrieved December 5, 2011, from http://www.email-marketing-reports.com/metrics/email-statistics.htm
  2. ^ POP3 se uporablja ko dostopamo do pošte samo iz enega mesta.
  3. ^ IMAP se uporablja ko dostopamo do pošte iz večih mest.
  4. ^ Teeter, R., & Barksdale, K. (2011). Google Apps For Dummies (p. 364). For Dummies. Retrieved from http://books.google.com/books?id=5TUv9jCaJdwC&pgis=1
  5. ^ BBC. (2010). BBC News - Facebook revamps messaging system. Retrieved December 5, 2011, from http://www.bbc.co.uk/news/technology-11743524
  6. ^ McDowell, D. (2011). Introducing The Best Yahoo! Mail Ever. Retrieved December 5, 2011, from http://www.ymailblog.com/blog/2011/05/introducing_the_best_yahoo_mail_ever/
  7. ^ Arrington, M. (2008). Yahoo Mail Announces Unlimited Storage | TechCrunch. Retrieved December 5, 2011, from http://techcrunch.com/2007/03/27/yahoo-mail-announces-unlimited-storage/
  8. ^ Craddock, D. (2010). A short history of Hotmail. Retrieved December 5, 2011, from http://windowsteamblog.com/windows_live/b/windowslive/archive/2010/01/06/a-short-history-of-hotmail.aspx