Prelaz Kizilart
| Prelaz Kizilart | |
|---|---|
 | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 4.280 m |
| Koordinate | 39°23′03.60″N 73°19′21″E / 39.3843333°N 73.32250°E |
| Poimenovanja | |
| Domače ime | kirgiško Кызыл-Арт ашуусу |
| Geografija | |
  Prelaz Kizilart Lega na meji Kirgizistan-Tadžikistan | |
| Lega | meja Kirgizistan-Tadžikistan |
| Gorovje | pogorje Trans-Alaj |
Prelaz Kizilart (rusko Кызыл-Арт; kirgiško Кызыл-Арт ашуусу) je gorski prelaz in mejni prehod v Trans-Alajskem pogorju na meji med Tadžikistanom in Kirgizistanom. Najvišja točka je 4280 m.[1] Območje je običajno razgibano in suho. Prečka ga Pamirska cesta, ki vodi proti jugu od Sari-Taš v dolini Alaj navzgor na planoto Pamir proti jezeru Karakul in Murghabu v Tadžikistanu. V poznem 19. stoletju so Rusi raziskovali in sčasoma zasedli planoto Pamir.
Opis
[uredi | uredi kodo]Prelaz je na meji med srednjeazijskima republikama Kirgizistanom na severu in Tadžikistanom na jugu ter povezuje kirgiško provinco (oblast) Oš z avtonomno regijo Gorno-Badahšan na vzhodnem delu Tadžikistana. Prehod med temi sušnimi, strmimi in redko poseljenimi predeli ni zelo prometen.
Prelaz je približno 50 km južno od kirgiškega mesta Sari-Taš v dolini Alaj, na odseku, dokončanem leta 1932 Pamirske ceste od Oša v Kirgizistanu v Ferganski dolini do Hougha v Tadžikistanu. Od Sar-Taša se cesta usmeri proti planoti Pamir, doseže jezero KaraKul in mesto Murghob v Tadžikistanu.
Če pridemo s severa iz široke doline Alaj, ki leži med gorovjem Alaj in pogorjem Trans-Alaj v Pamirju, v zgornjem delu Kizilsuuja, je vzpon na prelaz precej položen. Na južni strani proti puščavski dolini Markansu[2][3] je pot bolj strma.
Mejna kontrolna točka na kirgiški strani je Bor-Döbö.[4]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Ascent to the pass
Yaki on the pass
Kilometers on the pass
Pamir Highway near the Kyzyl Art Pass
Potek Pamirske ceste
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Кызыларт ашуусу« [Kyzylart Pass] (PDF). Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan] (v kirgiščini). Bishkek. 2004. str. 87.
- ↑ Markansu Desert - Valley of Tornadoes Arhivirano 2017-12-08 na Wayback Machine., su: wondermondo.com
- ↑ K. W. Stanjukowitsch: Markansu. Tal des Todes. Forschungsfahrten im Pamir und Tienschan. VEB F.A. Brockhaus, Leipzig, 1961
- ↑ Electronic visa information, accesso 31 gennaio 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Laurence Mitchell, Kyrgyzstan, Bradt travel guides, 2008
- Robert Middleton and Huw Thomas, Tajikistan and the High Pamirs, Odyssey Books, 2008