Pojdi na vsebino

Prelčeva polževka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prelčeva polževka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Hygrophoraceae (polžarke)
Rod: Hygrophorus (polževke)
Vrsta:
H. cossus
Dvočlensko ime
Hygrophorus cossus
(Sowerby) Fr., 1838
Sinonimi
  • Agaricus cossus Sowerby (1799)
  • Agaricus eburneus var. cossus (Sowerby) Rabenh. (1844)
  • Limacium cossus (Sowerby) Wünsche (1877)
  • Hygrophorus eburneus var. cossus (Sowerby) Quél. (1888)
  • Limacium eburneum var. cossus (Sowerby) J.E. Lange (1923)

Prelčeva polževka (znanstveno ime Hygrophorus cossus) je gliva iz rodu polževk (Hygrophorus).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima premer od 3 do 9 cm. Površina je v vlažnem vremenu izrazito sluzasta. Sprva je motno bela, pri starejših gobah pa se obarva kremasto do bledo okrasto.

Lističi so najprej belkasti, kasneje pa postanejo sivkasto kremne barve. So precej razmaknjeni in priraščeni na beti.

Bet je bele barve, dolg od 5 do 6 cm in širok od 0,6 do 2 cm, drobno zrnat, brez obročka in zožano in ukrivljeno dnišče.

Meso je prav tako belo in ima neprijeten vonj po kisu. Poškodovane gosenice prelca oziroma vrbovega lesovrta (Cossus cossus) oddajajo zelo podoben vonj.[1][2]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Razširjen je po Evropi.

Je mikorizna gliva povezana s hrasti.

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je bele barve. Trosi so ovalne oblike, gladki in merijo 7–9 x 4–5 μm.[2]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • bela polževka (Hygrophorus eburneus) je zelo podobna, a nima tako posebnega vonja, raste pod bukvami
  • rumeneča polževka (Hygrophorus discoxanthus) raste pod bukvami, klobuk je sprva bel, kasneje po proti robu rumeni
  • brezova polževka (Hygrophorus hedrychii) raste pod brezami in ima podoben vonj kot prelčeva polževka

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Užitna.

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Bon, Marcel; Lohmeyer, Till R.; Bon, Marcel (2005). Pareys Buch der Pilze: über 1500 Pilze Europas. Kosmos-Naturführer (v nemščini) (Aktualisierte Ausg izd.). Stuttgart: Kosmos. str. 114. ISBN 978-3-440-09970-4.
  2. 1 2 Noordeloos, Machiel E.; Kuyper, Thomas W.; Vellinga, Else Christine (1988). Flora agaricina neerlandica: critical monographs on families of agarics and boleti occurring in the Netherlands (v angleščini). Rotterdam: A. A. Balkema publ. str. 115–133. ISBN 978-90-6191-861-5.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]