Predsednik Zambije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Predsednik Republike Zambije
Trenutno:
Hakainde Hichilema

od 24. avgusta 2021
Statusvodja države
vodja vlade
Mandat5 let (do dva zaporedna mandata)
Začetek delovanja24. oktober 1964
Namestnikpodpredsednik
Plača63.100 $ letno[1]
Spletna stranhttps://www.sh.gov.zm/

Predsednik Zambije je vodja države in vodja vlade Zambije. Funkcijo je prvi prevzel Kenneth Kaunda, in sicer po osamosvojitvi države leta 1964. Od leta 1991, ko je Kaunda zapustil položaj, je funkcijo opravljalo sedem predsednikov: Frederick Chiluba, Levy Mwanawasa, Rupiah Banda, Michael Sata, Edgar Lungu in sedanji predsednik Hakainde Hichilema, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2021. Poleg teh je za kratek čas vršilec dolžnosti predsednika, po smrti predsednika Michaela Sata, funkcijo opravljal Guy Scott.

Od 31. avgusta 1991 je predsednik tudi predsednik vlade, saj je bil položaj predsednika vlade odpravljen v zadnjih mesecih predsedniškega mandata Kaunde po pogajanjih z opozicijskimi strankami.

Predsednik je izvoljen za dobo petih let. Od leta 1991 je predsedniški mandat omejen na dva zaporedna mandata.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Severna Rodezija[uredi | uredi kodo]

Ko je bila britanska kolonija Severna Rodezija ločena od Južne Rodezije in vladavine britanske Južnoafriške družbe, je bil na čelu države britanski monarh, ki ga je v koloniji zastopal guverner Severne Rodezije, ki je izvršilno oblast opravljal kot vodja države in vlade. Na splošnih volitvah v Severni Rodeziji leta 1964 je bila ustanovljena funkcija predsednika vlade, ki je pred osamosvojitvijo postal vodja vlade. 19. maja 1964 je državni sekretar za odnose Commonwealtha Duncan Sandys napovedal, da bo Severna Rodezija postala neodvisna pod predsednikom. Volitve za prvega predsednika bi potekale na tajnem glasovanju med izvoljenimi člani zakonodajnega sveta.[2]

Zambija[uredi | uredi kodo]

Po osamosvojitvi in preimenovanju države v Zambijo je bil za prvega predsednika izvoljen premier Kenneth Kaunda. Ukinjen je bil tudi položaj predsednika vlade, s čimer je predsedstvo postalo izvršilno mesto.[3] Sprva bi državo vodili kot večstrankarsko demokracijo. Po integraciji Afriškega državnega kongresa s stranko Združene nacionalne neodvisnosti (UNIP) pa je predsednik Kaunda napovedal, da se bo ustava Zambije spremenila, da bo država leta 1973 postala država z eno stranko, pri čemer bo UNIP edina zakonita stranka, ostale pa prepovedane.[4] Kaunda je trdil, da je bilo to storjeno za odvračanje od tribalizma.[5] Ob tem je ustava obnovila tudi funkcijo predsednika vlade kot vodje vlade.[6] Na zambijskih volitvah leta 1973 so volivci lahko glasovali le za Kaundo, ki ga je podprl UNIP, njihova edina možnost pa je bila glasovanje, če so njegovo kandidaturo potrdili ali zavrnili.[7]

Kaunda je bil ponovno izvoljen na vseh volitvah do leta 1991. V osemdesetih letih so se povečali pritiski, da se prekliče prepoved več strank. Po pogajanjih z Gibanjem za večstrankarsko demokracijo (MMD) leta 1990 je predsednik Kaunda podpisal spremembo ustave, ki legalizira politične stranke. Urad predsednika vlade je bil znova odpravljen, pooblastila pa so se vrnila predsedniku.[8] Na zambijskih volitvah leta 1991 je Kaundo premagal Frederick Chiluba iz MMD. [5] Kaunda se je strinjal, da bo mirno predal predsedovanje in postal drugi afriški voditelj, ki je to storil po Beninskemu vodji Mathieu Kérékou.[9]

Leta 1996 naj bi predsednik Chiluba odkril zaroto članov UNIP za izvedbo državnega udara in razglasil izredne razmere za prijetje pripadnikov te stranke. Vrhovno sodišče Zambije je razglasitev izrednih razmer razveljavilo in aretirane izpustilo.[10] Kasneje istega leta je Chiluba spremenil ustavo, v kateri je pisalo, da se lahko za predsednika potegujejo le ljudje, ki so imeli vsaj enega od staršev rojenega v Zambiji ali Severni Rodeziji.[11] Ta predlog spremembe je bil domnevno namenjen preprečevanju, da bi Kaunda znova kandidiral za predsednika, saj so se njegovi starši rodili v Nyasalandu (današnji Malavi).[12]

Zaradi omejitve dveh mandatov v ustavi je Chiluba za kandidata MMD, ki ga bo nasledil, izbral Levyja Mwanawaso.[13] Mwanawasa je zmagal na splošnih volitvah leta 2001, a so njegovo zmago zaznamovale obtožbe o volilni goljufiji s strani opozicijskih strank.[14] Po pravnih sporih je Vrhovno sodišče leta 2005 na koncu odločilo, da čeprav so bile volitve »pomanjkljive«, ni bilo dovolj napak, ki bi upravičile razveljavitev rezultata.[15] Mwanawasa je ponovno zmagal na volitvah leta 2006.[16] Umrl je leta 2008, zamenjal ga je Rupiah Banda.[17] Na splošnih volitvah leta 2011 je Rupiaha premagal Michael Sata iz Patriotske fronte (PF).[18]

Sata je leta 2014 umrl med mandatom. V skladu z zakonodajo je njegov podpredsednik Guy Scott postal vršilec dolžnosti predsednika. Tako je Scott postal prvi beli vodja afriške države po južnoafriškem Frideriku Willemu de Klerku, ki je leta 1994 po koncu apartheida odstopil.[18][19] Ker pa njegovi starši niso bili rojeni v Zambiji, je zaradi ustave kot predsednik lahko deloval le 90 dni, prav tako ni mogel kandidirati.[18] Na zambijskih predsedniških volitvah leta 2015 je predsedniški mandat dobil Edgar Lungu, ki ga je obdržal tudi leto kasneje, potem ko je razpisal predčasne splošne volitve.[20] Leta 2020 je Lungu poskušal spremeniti ustavo, da bi predsedniku omogočil spremembo volilne zakonodaje in prevzel nadzor nad denarno politiko Zambije. Vendar sporni predlog 10. zakona ni uspel, saj v parlamentu ni prejel zahtevane dvotretjinske večine.[21]

Seznam[uredi | uredi kodo]

# Portret Ime Izvolitev Mandat Politična stranka
Začetek Konec Dolžina
1. Kenneth Kaunda
(1924–2021)
1968 24. oktober 1964 2. november 1991 700127000000000000027 let, 70009000000000000009 dni UNIP
2. Frederick Chiluba
(1943–2011)
1991
1996
2. november 1991 2. januar 2002 700110000000000000010 let, 700161000000000000061 dni MMD
3. Levy Mwanawasa
(1948–2008)
2001
2006
2. januar 2002 19. avgust 2008 [†] 70006000000000000006 let, 7002230000000000000230 dni MMD
4. Rupiah Banda
(1937- )
2008 19. avgust 2008 23. september 2011 70003000000000000003 leta, 700135000000000000035 dni MMD
5. Michael Sata
(1937–2014)
2011 23. september 2011 28. oktober 2014 [†] 70003000000000000003 leta, 700135000000000000035 dni PF
(-) Guy Scott
(1944– )
- 28. oktober 2014 25. januar 2015 50000000000000000000 let, 700189000000000000089 dni PF
6. Edgar Lungu
(1956– )
2015
2016
25. januar 2015 24. avgusta 2021 70006000000000000006 let, 7002211000000000000211 dni PF
7. Hakainde Hichilema
(1962– )
2021 24. avgusta 2021 70002000000000000002 leti, 7002273000000000000273 dni UPND

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Hakainde HichilemaEdgar LunguGuy ScottMichael SataRupiah BandaLevy MwanawasaFrederick ChilubaKenneth Kaunda

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Presidential Emoluments (Amendment) Regulations, 2012 | Zambia Legal Information Institute«. zambialii.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2021. Pridobljeno 22. septembra 2021.
  2. »Free Rhodesia Set«. The Philadelphia Inquirer. 20. maj 1964. Pridobljeno 27. julija 2021.
  3. Brown, Spencer (1967). The Journal of Developing Areas. Zv. 2. Western Illinois University. str. 483. ASIN B000LL6FJ8.
  4. »The_State_of_Political_Parties_in_Zambia_2003« (PDF). NDI. Pridobljeno 27. julija 2021. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 »After 27 years, Zambia elects new President«. The News Journal. 2. november 1991. Pridobljeno 27. julija 2021.
  6. »10 Ministers join Zambia's "Politburo"«. The Guardian. 27. avgust 1973. Pridobljeno 26. julija 2021.
  7. Nohlen, Dieter (1999). Elections in Africa: A data handbook. str. 953. ISBN 0-19-829645-2.
  8. »Zambia Constitution 1991« (PDF). World Bank. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. julija 2021. Pridobljeno 27. junija 2021. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  9. Matiashe, Farai Shawn (17. junij 2021). »Obituary: Zambia's Kenneth Kaunda helped liberate Southern African countries«. The Africa Report.com. Pridobljeno 27. julija 2021.
  10. »ZAMBIA«. Human Rights Watch. 18. november 1996. Pridobljeno 27. julija 2021.
  11. »Zambia puts troops on alert following opposition's protest plans«. The Odessa American. 29. november 1996. Pridobljeno 27. julija 2021.
  12. Chawe, Michael (17. junij 2021). »Zambia's former president Kenneth Kaunda dies aged 97«. The East African. Pridobljeno 27. julija 2021.
  13. »Zambia vote expected to yield coalition government«. The Baltimore Sun. 27. december 2001. Pridobljeno 27. julija 2021.
  14. »Focus on pressure on Mwanawasa to resign«. The New Humanitarian. 5. februar 2003. Pridobljeno 27. julija 2021.
  15. Wiafe-Amoako, Francis (2019). Africa 2019-2020. Rowman and Littlefield. str. 338. ISBN 9781475852462.
  16. »Poll victory for Zambia president«. BBC NEWS. 2. oktober 2006. Pridobljeno 27. julija 2021.
  17. »Zambia: Luwingu backs Rupiah's candidature in 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2010.
  18. 18,0 18,1 18,2 »Guy Scott's rise to Zambia's presidency«. BBC News. 29. oktober 2014. Pridobljeno 27. julija 2021.
  19. Mfula, Chris (29. oktober 2014). »Zambia's Scott becomes Africa's first white leader in 20 years«. Reuters. Pridobljeno 27. julija 2021.
  20. »Zambia President Re-Elected in Close Vote«. Voice of America. 15. avgust 2016. Pridobljeno 27. julija 2021.
  21. Asala, Kizzi (30. oktober 2020). »Zambian President's Bid to Amend Constitution Fails«. Africa News. Pridobljeno 27. julija 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]