Predsednik Grčije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Predsednik Grčije
Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας
Trenutno:
Katerina Sakelaropulu

od 13. marca 2020
RezidencaAtene
Predlagateljpredsednik vlade
Mandat5 let
z možnostjo ene ponovitve
Začetek delovanja18. december 1974
Plača138.732 € letno[1]
Spletna stranwww.presidency.gr

 Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας, latinizirano: Próedros tis Ellinikís Dimokratías) je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakelaropulu.[2]

Pristojnosti[uredi | uredi kodo]

Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.

Volitve[uredi | uredi kodo]

V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]

Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]

Prisega[uredi | uredi kodo]

Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.

Uradna rezidenca[uredi | uredi kodo]

Predsedniški dvorec v Atenah

Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.

Seznami predsednikov Grčije[uredi | uredi kodo]

Aktualni predsedniški grb.

Prva helenska republika, 1828-1833[uredi | uredi kodo]

Predsednik Rojen-Umrl Mandat Opombe
Ioannis Kapodistrias 1776-1831 24. januar 1828 - 9. oktober 1831 Guverner
Augustinos Kapodistrias 1778-1857 9. oktober 1831 - 9. april 1832 Guverner
Guvernerski svet 9. april 1832 - 2. februar 1833 Ni bilo uradne vodje države

Kraljevina Grčija, 1833-1924[uredi | uredi kodo]

Druga helenska republika, 1924-1935[uredi | uredi kodo]

Predsednik Rojen-Umrl Mandat Opombe
Pavlos Kountouriotis 1855-1935 25. marec 1924 - 15. marec 1926
Theodoros Pangalos 1878-1952 15. marec 1926 - 24. avgust 1926 Vojaški diktator
Pavlos Kountouriotis 1855-1935 24. avgust 1926 - 9. december 1929
Alexandros Zaimis 1855-1936 9. december 1929 - 10. oktober 1935

Kraljevina Grčija, 1935-1973[uredi | uredi kodo]

Diktatura, 1967-1974[uredi | uredi kodo]

Predsednik Rojen-Umrl Mandat Opombe
Georgios Zoitakis 1910-1996 13. december 1967 - 21. marec 1972 Regent, postavljen od Papadopoulosa
Georgios Papadopoulos 1919-1999 21. marec 1972 - 1. junij 1973 Regent, samorazglašen
Georgios Papadopoulos 1919-1999 1. junij 1973 - 25. november 1973 Predsednik, samorazglašen
General Phaedon Gizikis 1917-1999 25. november 1973 - 24. julij 1974 Postavljen od brigadnega generala Ioannidisa

Tretja helenska republika, 1974-danes[uredi | uredi kodo]

# Predsednik Rojen–Umrl Mandat Opombe
(-) General Phaedon Gizikis 19171999 24. julij 197418. december 1974 Predsednik pro tempore
1. Michail Stasinopulos 19032002 18. december 197419. junij 1975 Predsednik pro tempore, postavljen s strani parlamenta
2. Konstantinos Cacos 18991987 19. junij 197515. maj 1980 Izvoljen, en mandat
3. Konstantinos Karamanlis 19071998 15. maj 198010. marec 1985 Izvoljen, en mandat, odstopil
(-) Joanis Alevras 19121995 10. marec 198530. marec 1985 Predsednik parlamenta, predsednik pro tempore
4. Hristos Sardzetakis 19292022 30. marec 19854. maj 1990 Izvoljen, en mandat
(3.) Konstantinos Karamanlis 19071998 4. maj 199010. marec 1995 Izvoljen, en mandat
5. Kostis Stefanopulos 19262016 10. marec 199512. marec 2005 Izvoljen, dva mandata
6. Karolos Papulias 19292021 12. marec 200513. marec 2010 Izvoljen, en mandat
7. Prokopis Pavlopulos 1950 13. marec 201013. marec 2020 Izvoljen, dva mandata
8. link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg Katerina Sakelaropulu 1956 14. marec 2020–danes Izvoljena

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας (v grščini). protothema.gr. 14. september 2012.
  2. »Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους«. NewsIT. 22. januar 2020.
  3. 3,0 3,1 »President: Election of the President«. Presidency of the Hellenic Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2015. Pridobljeno 17. februarja 2015.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]