Predsednik Grčije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Predsednik Grčije
Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας
Flag of Greece.svg
President Sakellaropoulou (crop).jpg
Trenutno:
Katerina Sakellaropoulou

od 13. marca 2020
NaslovAtene
Predlagateljpredsednik vlade
Mandat5 let
z možnostjo ene ponovitve
Začetek delovanja18. december 1974
Plača138.732 € letno[1]
Spletna stranwww.presidency.gr

 Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας) je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakellaropoulou.[2]

Pristojnosti[uredi | uredi kodo]

Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti - grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.

Volitve[uredi | uredi kodo]

V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]

Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]

Prisega[uredi | uredi kodo]

Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.

Uradna rezidenca[uredi | uredi kodo]

Predsedniški dvorec v Atenah

Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

Za predsednike vseh republik glej: Seznam predsednikov Grčije

Predsedniki Tretje helenske republike (1974- )
# Predsednik Rojen-Umrl Mandat
(-) General Phaedon Gizikis 1917-1999 24. julij 1974 - 18. december 1974
1. Michail Stasinopoulos 1903-2002 18. december 1974 - 19. junij 1975
2. Konstantinos Tsatsos.JPG Constantine Tsatsos 1899-1987 19. junij 1975 - 15. maj 1980
3. Bezoek premier Karamanlis van Griekenland Van Agt in gesprek met Karamanlis, Bestanddeelnr 929-6548 (cropped).jpg Constantine Karamanlis 1907-1998 15. maj 1980 - 10. marec 1985
(-) Ioannis Alevras.jpg Ioannis Alevras 1912-1995 10. marec 1985 - 30. marec 1985
4. Christos Sartzetakis (1989) cropped.jpg Christos Sartzetakis 1929- 30. marec 1985 - 4. maj 1990
(3.) Bezoek premier Karamanlis van Griekenland Van Agt in gesprek met Karamanlis, Bestanddeelnr 929-6548 (cropped).jpg Constantine Karamanlis 1907-1998 4. maj 1990 - 10. marec 1995
5. Konstantinos Stefanopoulos 2000.jpg Kostis Stephanopoulos 1926- 10. marec 1995 - 12. marec 2005
6. Karolos Papoulias.jpg Karolos Papoulias 1929- 12. marec 2005 - 13. marec 2010
7. Prokopis Pavlopoulos 2016-01-15.jpg Prokopis Pavlopoulos 1950- 13. marec 2010 - 13. marec 2020
8. President Sakellaropoulou (crop).jpg Katerina Sakellaropoulou 1956- 14. marec 2020 - danes

Živi nekdanji predsedniki[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας (grščina). protothema.gr. 14 September 2012.
  2. "Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους". NewsIT. 22 January 2020.
  3. 3,0 3,1 "President: Election of the President". Presidency of the Hellenic Republic. Pridobljeno dne 17 February 2015.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]