Predsednik Bolgarije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Predsednik
Bolgarije
Flag of Bulgaria.svg
Rumen Radev official portrait (cropped).jpg
Trenutno:
Rumen Radec

od 22. januarja 2017
NaslovLargo, Sofija
SedežSofija, Bolgarija
Predlagateljpolitične stranke
Mandat5 let
Začetek delovanja3. april 1990
Plača11.044 levov mesečno
Spletna stranpresident.go.kr

Predsednik Republike Bolgarije je vodja Republike Bolgarije in vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Uradna rezidenca predsednika je v Sofiji, v rezidenci Bojana. Trenutni predsednik države je Rumen Radev, ki je na položaju od 22. januarja 2017.

V Bolgariji je predsednikova vloga predvsem simbolna; njegova glavna naloga je biti arbiter sporov med različnimi bolgarskimi institucijami. Ni vodja vlade, prav tako ni štet v izvršno vejo oblasti države. Predsednik je izvoljen za petletni mandat, ki ga je mogoče enkrat ponoviti.[1] Predsednik vsako leto na Silvestrovo nagovori državo na nacionalni televiziji, le nekaj trenutkov pred začetkom novega leta.[2]

Volitve[uredi | uredi kodo]

Kandidatura[uredi | uredi kodo]

Da lahko bolgarski državljan kandidira za predsednika Bolgarije, mora izpolnjevati naslednje pogoje:[1]

  • biti bolgarski državljan
  • star mora biti vsaj 40 let
  • do kandidature vsaj pet let živeti v Bolgariji
  • izpolniti mora vse pogoje, ki bi bili potrebni za izvolitev za predstavnika v bolgarsko državno skupščino

Volilni sistem[uredi | uredi kodo]

Predsednika neposredno izvoli bolgarsko ljudstvo na dvokrožnih večinskih volitvah. Če kandidatu v prvem krogu uspe pridobiti več kot 50 % glasov, je ta kandidat izvoljen. Če nobenemu kandidatu v prvem krogu ne uspe pridobiti več kot 50 % glasov, se najuspešnejša kandidata pomerita v drugem krogu pomerita, pri čemer se kandidat, ki je prejel večje število glasov, šteje za izvoljenega.[a][1]

Omejitve[uredi | uredi kodo]

Predsedniku je med mandatom prepovedano biti noslec poslanske funkcije, prav tako ne sme prevzeti katere koli druge vladne, javne ali zasebne funkcije. Predsedniku je tudi ustavno prepovedano, da bi bil na položaju zaradi politične stranke.[1] V praksi kljub dejstvu, da je večina kandidatov za predsednika izvoljena s seznama politične stranke[3] in kljub temu, da Ustava predsedniku ne prepoveduje, da bi bil navaden član politične stranke, je v državi splošno pričakovano, da se izvoljeni predsednik odreče vsem pripadnostim političnim strankam in služi kot neodvisen politik.[4][5][6]

Pooblastila in privilegiji[uredi | uredi kodo]

Predsednik Bolgarije ima številne funkcije in pooblastila, ki so urejena v 4. poglavju bolgarske ustave iz leta 1991. Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen neposredno za obdobje petih let, mandat pa lahko enkrat tudi ponovi.

Predsedniška pooblastila[uredi | uredi kodo]

  • Možnost podelitve, obnove ali odvzema[b] bolgarskega državljanstva in statusa begunca .
  • Imenovanje in razrešitev visokih državnih uradnikov
  • Uveljavljati pravico do pomilostitve obsojenih zločincev in odpuščati „neizterljive“ dolgove vladi
  • Preimenovanje vasi, mest in predmetov državnega pomena
  • Kot vrhovni poveljnik poveljevati bolgarskim oboroženim silam
  • Zastopanje Bolgarije doma in v tujini
  • Veto za vsak zakon, ki prihaja iz državnega zbora, in sicer na način, da ne podpiše v parlamentu sprejetega zakona.[c]
  • Razglasi lahko vojno, vojno stanje ali katero koli drugo izredno stanje (to stori s pomočjo posvetovalnega sveta za nacionalno varnost)
  • Odlikovanja

Imuniteta[uredi | uredi kodo]

Predsednik v času svojega mandata uživa splošno pravno imuniteto in ni odgovoren za nobeno dejanje, storjeno med opravljanjem funkcije, z izjemo veleizdaje ali kršitve bolgarske ustave. Njegove pristojnosti se lahko odvzame le z obtožbo, nobena druga institucija ga ne sme odstraniti. Predsednika ni mogoče pridržati in ne sme biti preganjan.[1]

Podpredsednik[uredi | uredi kodo]

Predsedniku pri teh nalogah pomaga podpredsednik Bolgarije. Podpredsednik predsednika zamenja v primeru odsotnosti. Šele po predčasnem prenehanju funkcije predsednika, bo podpredsednik prevzel naloge do izvedbe volitev. Ustava predsedniku dovoljuje, da na podpredsednika prenese pooblastila za imenovanje in razrešitev določenih funkcionarjev, pomilostitve in amnestijo, dodeljevanja državljanstva in statusa begunca. Uživa enake privilegije imunitete kot predsednik, prav tako je lahko razrešen pod enakimi pogoji kot predsednik. [1]

Prenehanje funkcije[uredi | uredi kodo]

V skladu z ustavo je mandat predsednika končan, če in kadar:[1]

  • Predsedniški mandat poteče
  • Predsednik odstopi pred ustavnim sodiščem
  • Predsednik zaradi hude bolezni trajno ne more opravljati svojih dolžnosti
  • Predsednik umre med mandatom
  • Je obtožen

Obtožba[uredi | uredi kodo]

Obtožba se lahko začne le, če je predsednik zagrešil izdajo ali kršil bolgarsko ustavo. Obtožba se začne, potem ko vsaj četrtina poslancev bolgarske skupščine vloži obtožilni akt. Akt mora nato sprejeti dvotretjinska večina izvoljenih poslancev. Če je predlog obtožbe sprejet, se ga posreduje ustavnemu sodišču Bolgarije, ki mora v roku enega meseca odločiti, ali je predsednik kriv za kaznivo dejanje, ki mu ga je očitala skupščina. Če ustavno sodišče ugotovi, da je predsednik v skladu z obtožbenim aktom storil izdajo ali kršil ustavo, potem se šteje, da je predsednik uspešno obtožen in mu je mandat odvzet.[1]

Nasledstvo bolgarskega predsednika[uredi | uredi kodo]

  1. Podpredsednik Bolgarije
  2. Predsednik parlamenta
  3. Premier Bolgarije

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

Republika Bolgarija (1990- )[uredi | uredi kodo]

Predsednik Mandat Dolžina mandata Stranka
Portret Ime Volitve Začetek Konec
Vodja (predsednik) republike
Zhelev-1990.jpg Zhelyu Zhelev 15. november 1990 22. januar 1992 70001000000000000001 leto, 700168000000000000068 dni UDF
Predsednik republike
Zhelev-1990.jpg Zhelyu Zhelev 1992 22. januar 1992 22. januar 1997 70005000000000000005 let, 50000000000000000000 dni UDF
Flickr - europeanpeoplesparty - EPP Congress Rome 2006 (48) (cropped).jpg Petar Stoyanov 1996 22. januar 1997 22. januar 2002 70005000000000000005 let, 50000000000000000000 dni UDF
Georgi Parvanov.jpg Georgi Parvanov 20012006 22. januar 2002 22. januar 2012 700110000000000000010 let, 50000000000000000000 dni BSP
BG President Rosen Plevneliev.JPG Rosen Plevneliev 2011 22. januar 2012 22. januar 2017 70005000000000000005 let, 50000000000000000000 dni GERB
Rumen Radev official (cropped).jpg Rumen Radev 2016 22. januar 2017 poteka 70004000000000000004 leta, 7002187000000000000187 dni neodvisen

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Rumen RadevRosen PlevnelievGeorgi ParvanovPetar StoyanovZhelyu ZhelevPetar Mladenov

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Urad bolgarskega predsednika

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Bulgarian election law permits voters to vote against all candidates. In reality, this has no effect, as those votes aren't counted during the tally and as such would not affect the outcome of the election.
  2. Revocation of citizenship can only be done to citizens who acquired their citizenship through the process of naturalization and not to native-born Bulgarians. It can only be applied after the citizen in question has been convicted of a serious crime and even then cannot be performed if the revocation would cause the person to enter into statelessness (i.e. has no other citizenship).
  3. In practice this power is very weak, as after a veto the bill is sent back to the assembly for another vote, in which the veto can be overruled by a simple majority. If the veto is overruled, the President is constitutionally obliged to sign the bill into law.

 Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 "Constitution of the Republic of Bulgaria". www.parliament.bg. Chapter 4. Pridobljeno dne 2019-10-21.
  2. "Трите символа на телевизионната Нова година - приветствие, часовник и Дунавско". www.24chasa.bg. Pridobljeno dne 2019-10-21.
  3. Тотева, публикувана от Паолина (2016-08-26). "Коларова: Никой президент не е напълно независим". Flashnews (bolgarščina). Pridobljeno dne 2019-10-21.
  4. "Надпартиен президент? То е като коледното намаление". www.24chasa.bg. Pridobljeno dne 2019-10-21.
  5. "България има нужда от надпартиен президент, смята Меглена Кунева". www.dnevnik.bg (bolgarščina). Pridobljeno dne 2019-10-21.
  6. "Президентът трябва да е надпартиен". Fakti.bg - Да извадим фактите наяве. Pridobljeno dne 2019-10-21.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Category:Presidents of Bulgaria v Wikimedijini zbirki</img>