Predloga:Seznam kemijskih elementov
Videz
Element | Izvor imena[1][2][3] Sinonimi[4] |
Skupina | Perioda | Blok | Standardna atomska teža[a] |
Gostota[b][c] | Tališče[d] | Vrelišče[e] | Specifična toplota[f] |
Elektronegativnost[g] | Pogostost v zemeljski skorji[h] |
Izvor[i] | Faza pri s.t.[j] | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Vrstno število Z |
Simbol | Ime | (Da) | (g/cm3) | (K) | (K) | (J/g · K) | (mg/kg) | |||||||
1 | H | Vodik | grška elementa hydro- in -gen, 'vodo-tvorec' Sinonimi: hidrogen, vodenec |
1 | 1 | blok s | 1,008 | 0,00008988 | 14,01 | 20,28 | 14,304 | 2,20 | 1400 | prvobitno | plin |
2 | He | Helij | grško hḗlios, 'sonce' | 18 | 1 | blok s | 4,0026 | 0,0001785 | –[k] | 4,22 | 5,193 | – | 0,008 | prvobitno | plin |
3 | Li | Litij | grško líthos, 'kamen' | 1 | 2 | blok s | 6,94 | 0,534 | 453,69 | 1560 | 3,582 | 0,98 | 20 | prvobitno | trdnina |
4 | Be | Berilij | Beril, mineral (izhaja iz imena Belur v Severni Indiji)[5] | 2 | 2 | blok s | 9,0122 | 1,85 | 1560 | 2742 | 1,825 | 1,57 | 2,8 | prvobitno | trdnina |
5 | B | Bor | Boraks, mineral (iz arabščine bawraq) | 13 | 2 | blok p | 10,81 | 2,34 | 2349 | 4200 | 1,026 | 2,04 | 10 | prvobitno | trdnina |
6 | C | Ogljik | Izpeljano iz oglje po zgledu nemške Kohlenstoff ogljik; latinsko carbo, 'premog' | 14 | 2 | blok p | 12,011 | 2,267 | >4000 | 4300 | 0,709 | 2,55 | 200 | prvobitno | trdnina |
7 | N | Dušik | Izpeljano iz dušiti, ker dušik zaduši plamen, ko temu zmanjka kisika; grško nítron 'naravna sodavica' in -genos, 'ki povzroči nastanek' | 15 | 2 | blok p | 14,007 | 0,0012506 | 63,15 | 77,36 | 1,04 | 3,04 | 19 | prvobitno | plin |
8 | O | Kisik | Izpeljano iz kȋs po zgledu novolatinske oxygenium; grško oksýs 'oster, kisel in -genos, 'ki povzroči nastanek' Sinonimi: kislec, oksigen |
16 | 2 | blok p | 15,999 | 0,001429 | 54,36 | 90,20 | 0,918 | 3,44 | 461000 | prvobitno | plin |
9 | F | Fluor | Latinsko fluere, 'tekočina, teči' | 17 | 2 | blok p | 18,998 | 0,001696 | 53,53 | 85,03 | 0,824 | 3,98 | 585 | prvobitno | plin |
10 | Ne | Neon | grško néos, 'nov' | 18 | 2 | blok p | 20,180 | 0,0008999 | 24,56 | 27,07 | 1,03 | – | 0,005 | prvobitno | plin |
11 | Na | Natrij | Prevzeto (eventualno prek nemške Natrium) iz novolatinske natrium, kar je izpeljano iz francoske 'natron' | 1 | 3 | blok s | 22,990 | 0,971 | 370,87 | 1156 | 1,228 | 0,93 | 23600 | prvobitno | trdnina |
12 | Mg | Magnezij | Magnesia, prefektura v Vzhodni Tesaliji v Grčiji | 2 | 3 | blok s | 24,305 | 1,738 | 923 | 1363 | 1,023 | 1,31 | 23300 | prvobitno | trdnina |
13 | Al | Aluminij | alumina, iz latinščine alumen (rodilnik aluminis), 'grenka sol, alum' | 13 | 3 | blok p | 26,982 | 2,698 | 933,47 | 2792 | 0,897 | 1,61 | 82300 | prvobitno | trdnina |
14 | Si | Silicij | Latinsko silex, 'kremen' (originalno silicium) Sinonim: kremenec |
14 | 3 | blok p | 28,085 | 2,3296 | 1687 | 3538 | 0,705 | 1,9 | 282000 | prvobitno | trdnina |
15 | P | Fosfor | grško phōsphóros, 'ki nosi luč' | 15 | 3 | blok p | 30,974 | 1,82 | 317,30 | 550 | 0,769 | 2,19 | 1050 | prvobitno | trdnina |
16 | S | Žveplo | Prevzeto iz bavarsko starovisokonemško *swëpal, knjižno nemško Schwefel ‛žveplo’; latinsko sulphur | 16 | 3 | blok p | 32,06 | 2,067 | 388,36 | 717,87 | 0,71 | 2,58 | 350 | prvobitno | trdnina |
17 | Cl | Klor | grško chlōrós, 'zelenkasto rumen' | 17 | 3 | blok p | 35,45 | 0,003214 | 171,6 | 239,11 | 0,479 | 3,16 | 145 | prvobitno | plin |
18 | Ar | Argon | grško argós, 'miren' (zaradi njegove kemijske inertnosti) | 18 | 3 | blok p | 39,95 | 0,0017837 | 83,80 | 87,30 | 0,52 | – | 3,5 | prvobitno | plin |
19 | K | Kalij | Tujka, prevzeta po zgledu nemške Kali, Kalium in francoske kali iz novolatinske kalium, nastalo iz arabske al ḳalī 'pepelika, kalijev karbonat' | 1 | 4 | blok s | 39,098 | 0,862 | 336,53 | 1032 | 0,757 | 0,82 | 20900 | prvobitno | trdnina |
20 | Ca | Kalcij | Tujka, prevzeta prek nemške Kalzium iz angleške calcium, kar je umetno narejena beseda iz latinske calx, 'apnenec' | 2 | 4 | blok s | 40,078 | 1,54 | 1115 | 1757 | 0,647 | 1,00 | 41500 | prvobitno | trdnina |
21 | Sc | Skandij | Latinsko Scandia, 'Skandinavija' | 3 | 4 | blok d | 44,956 | 2,989 | 1814 | 3109 | 0,568 | 1,36 | 22 | prvobitno | trdnina |
22 | Ti | Titan | Titan | 4 | 4 | blok d | 47,867 | 4,54 | 1941 | 3560 | 0,523 | 1,54 | 5650 | prvobitno | trdnina |
23 | V | Vanadij | Vanadis, staronorveško ime skandinavske boginje Freyja | 5 | 4 | blok d | 50,942 | 6,11 | 2183 | 3680 | 0,489 | 1,63 | 120 | prvobitno | trdnina |
24 | Cr | Krom | grško chróma, 'barva' | 6 | 4 | blok d | 51,996 | 7,15 | 2180 | 2944 | 0,449 | 1,66 | 102 | prvobitno | trdnina |
25 | Mn | Mangan | Prevzeto iz nemške Mangan, kar je skrajšano iz stararonemške Manganesium | 7 | 4 | blok d | 54,938 | 7,44 | 1519 | 2334 | 0,479 | 1,55 | 950 | prvobitno | trdnina |
26 | Fe | Železo | starocerkvenoslovansko želězo (simbol Fe izhaja iz latinske ferrum) | 8 | 4 | blok d | 55,845 | 7,874 | 1811 | 3134 | 0,449 | 1,83 | 56300 | prvobitno | trdnina |
27 | Co | Kobalt | Nemško Kobold, 'škrat' | 9 | 4 | blok d | 58,933 | 8,86 | 1768 | 3200 | 0,421 | 1,88 | 25 | prvobitno | trdnina |
28 | Ni | Nikelj | Prevzeto prek nemške Nickel iz švedske nickel 'parkelj, hudič, ki spremlja Miklavža 5. decembra zvečer' | 10 | 4 | blok d | 58,693 | 8,912 | 1728 | 3186 | 0,444 | 1,91 | 84 | prvobitno | trdnina |
29 | Cu | Baker | Prevzeto iz hrvaško, srbsko bàkar, staroslovanska beseda za ‛baker’ je '*mȅdь'; (latinsko cuprum) | 11 | 4 | blok d | 63,546 | 8,96 | 1357,77 | 2835 | 0,385 | 1,90 | 60 | prvobitno | trdnina |
30 | Zn | Cink | Prevzeto iz nemške Zinke, 'konica, zobec' | 12 | 4 | blok d | 65,38 | 7,134 | 692,88 | 1180 | 0,388 | 1,65 | 70 | prvobitno | trdnina |
31 | Ga | Galij | Latinsko Galija, 'Francija' | 13 | 4 | blok p | 69,723 | 5,907 | 302,9146 | 2673 | 0,371 | 1,81 | 19 | prvobitno | trdnina |
32 | Ge | Germanij | Latinsko Germanija, 'Nemčija' | 14 | 4 | blok p | 72,630 | 5,323 | 1211,40 | 3106 | 0,32 | 2,01 | 1,5 | prvobitno | trdnina |
33 | As | Arzen | Francosko arsenic, iz grške arsenikón 'oranžnorumeni avripigment' (iz stareiranščine *zarniya-ka, 'zlat' | 15 | 4 | blok p | 74,922 | 5,776 | 1090[l] | 887 | 0,329 | 2,18 | 1,8 | prvobitno | trdnina |
34 | Se | Selen | grško selḗnē, 'luna' | 16 | 4 | blok p | 78,971 | 4,809 | 453 | 958 | 0,321 | 2,55 | 0,05 | prvobitno | trdnina |
35 | Br | Brom | grško brômos, 'smrad' | 17 | 4 | blok p | 79,904 | 3,122 | 265,8 | 332,0 | 0,474 | 2,96 | 2,4 | prvobitno | kapljevina |
36 | Kr | Kripton | grško kryptós, 'skrit' | 18 | 4 | blok p | 83,798 | 0,003733 | 115,79 | 119,93 | 0,248 | 3,00 | 1×10−4 | prvobitno | plin |
37 | Rb | Rubidij | Latinsko rubidus, 'rdeč' | 1 | 5 | blok s | 85,468 | 1,532 | 312,46 | 961 | 0,363 | 0,82 | 90 | prvobitno | trdnina |
38 | Sr | Stroncij | Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili | 2 | 5 | blok s | 87,62 | 2,64 | 1050 | 1655 | 0,301 | 0,95 | 370 | prvobitno | trdnina |
39 | Y | Itrij | Ytterby, Švedska, kjer so ga odkrili; glej tudi terbij, erbij, iterbij | 3 | 5 | blok d | 88,906 | 4,469 | 1799 | 3609 | 0,298 | 1,22 | 33 | prvobitno | trdnina |
40 | Zr | Cirkonij | Cirkonij | 4 | 5 | blok d | 91,224 | 6,506 | 2128 | 4682 | 0,278 | 1,33 | 165 | prvobitno | trdnina |
41 | Nb | Niobij | Nioba, hči kralja Tantala iz grške mitologije; glej tudi tantal | 5 | 5 | blok d | 92,906 | 8,57 | 2750 | 5017 | 0,265 | 1,6 | 20 | prvobitno | trdnina |
42 | Mo | Molibden | grško molýbdaina, 'kos svinca', iz mólybdos, 'svinec', zaradi zamenjave s svinčevo rudo galenit (PbS) | 6 | 5 | blok d | 95,95 | 10,22 | 2896 | 4912 | 0,251 | 2,16 | 1,2 | prvobitno | trdnina |
43 | Tc | Tehnecij | grško tekhnētós, 'umeten' | 7 | 5 | blok d | [97][a] | 11,5 | 2430 | 4538 | – | 1,9 | ~ 3×10−9 | iz razpada | trdnina |
44 | Ru | Rutenij | novolatinsko Rutenija, 'Rusija' | 8 | 5 | blok d | 101,07 | 12,37 | 2607 | 4423 | 0,238 | 2,2 | 0,001 | prvobitno | trdnina |
45 | Rh | Rodij | grško rhodóeis, 'rožnato obarvano', iz rhódon, 'Rosa' | 9 | 5 | blok d | 102,91 | 12,41 | 2237 | 3968 | 0,243 | 2,28 | 0,001 | prvobitno | trdnina |
46 | Pd | Paladij | Asteroid Palas, planet v času odkritja elementa | 10 | 5 | blok d | 106,42 | 12,02 | 1828,05 | 3236 | 0,244 | 2,20 | 0,015 | prvobitno | trdnina |
47 | Ag | Srebro | Slovenska beseda · Simbol Ag izhaja iz latinske argentum |
11 | 5 | blok d | 107,87 | 10,501 | 1234,93 | 2435 | 0,235 | 1,93 | 0,075 | prvobitno | trdnina |
48 | Cd | Kadmij | Novolatinsko cadmia, kralj Kadmos | 12 | 5 | blok d | 112,41 | 8,69 | 594,22 | 1040 | 0,232 | 1,69 | 0,159 | prvobitno | trdnina |
49 | In | Indij | Latinsko indicum, 'indigo' (barva med modro in vijolično) | 13 | 5 | blok p | 114,82 | 7,31 | 429,75 | 2345 | 0,233 | 1,78 | 0,25 | prvobitno | trdnina |
50 | Sn | Kositer | Prevzeto prek hrvaške, srbske kòsitar in cerkvenoslovanske kositrъ iz grške kassíteros Sinonim: cin |
14 | 5 | blok p | 118,71 | 7,287 | 505,08 | 2875 | 0,228 | 1,96 | 2,3 | prvobitno | trdnina |
51 | Sb | Antimon | prevzeto prek nemške Antimon, latinsko antimonium, nejasnega izvora · Simbol Sb izhaja iz latinske stibium |
15 | 5 | blok p | 121,76 | 6,685 | 903,78 | 1860 | 0,207 | 2,05 | 0,2 | prvobitno | trdnina |
52 | Te | Telur | prevzeto prek nemške Tellur, latinsko tellus, 'zemlja' | 16 | 5 | blok p | 127,60 | 6,232 | 722,66 | 1261 | 0,202 | 2,1 | 0,001 | prvobitno | trdnina |
53 | I | Jod | prevzeto prek nemške Jod iz francoske iode, iz grške ioeidḗs, 'vijoličast' | 17 | 5 | blok p | 126,90 | 4,93 | 386,85 | 457,4 | 0,214 | 2,66 | 0,45 | prvobitno | trdnina |
54 | Xe | Ksenon | prevzeto prek angleške xenon, grško xénon 'tuj' | 18 | 5 | blok p | 131,29 | 0,005887 | 161,4 | 165,03 | 0,158 | 2,60 | 3×10−5 | prvobitno | plin |
55 | Cs | Cezij | prevzeto prek nemške Cäsium, latinsko caesius, 'modrosiv' | 1 | 6 | blok s | 132,91 | 1,873 | 301,59 | 944 | 0,242 | 0,79 | 3 | prvobitno | trdnina |
56 | Ba | Barij | grško barýs, 'težek' | 2 | 6 | blok s | 137,33 | 3,594 | 1000 | 2170 | 0,204 | 0,89 | 425 | prvobitno | trdnina |
57 | La | Lantan | grško lanthánein, 'skrito' | n/a | 6 | blok f | 138,91 | 6,145 | 1193 | 3737 | 0,195 | 1,1 | 39 | prvobitno | trdnina |
58 | Ce | Cerij | pritlikavi planet Cerera, planet v času odkritja elementa | n/a | 6 | blok f | 140,12 | 6,77 | 1068 | 3716 | 0,192 | 1,12 | 66,5 | prvobitno | trdnina |
59 | Pr | Prazeodim | grško prásios dídymos, 'zeleni dvojček' | n/a | 6 | blok f | 140,91 | 6,773 | 1208 | 3793 | 0,193 | 1,13 | 9,2 | prvobitno | trdnina |
60 | Nd | Neodim | grško néos dídymos, 'novi dvojček' | n/a | 6 | blok f | 144,24 | 7,007 | 1297 | 3347 | 0,19 | 1,14 | 41,5 | prvobitno | trdnina |
61 | Pm | Prometij | Prometej iz grške mitologije | n/a | 6 | blok f | [145] | 7,26 | 1315 | 3273 | – | 1,13 | 2×10−19 | prvobitno | trdnina |
62 | Sm | Samarij | Samarskite, mineral poimenovan po Vasiliju Samarskem | n/a | 6 | blok f | 150,36 | 7,52 | 1345 | 2067 | 0,197 | 1,17 | 7,05 | prvobitno | trdnina |
63 | Eu | Evropij | Evropa | n/a | 6 | blok f | 151,96 | 5,243 | 1099 | 1802 | 0,182 | 1,2 | 2 | prvobitno | trdnina |
64 | Gd | Gadolinij | Gadolinit, mineral poimenovan po finskem mineralogu Johanu Gadolinu | n/a | 6 | blok f | 157,25 | 7,895 | 1585 | 3546 | 0,236 | 1,2 | 6,2 | prvobitno | trdnina |
65 | Tb | Terbij | Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, erbij, iterbij | n/a | 6 | blok f | 158,93 | 8,229 | 1629 | 3503 | 0,182 | 1,2 | 1,2 | prvobitno | trdnina |
66 | Dy | Disprozij | grško dysprósitos, 'težko dobiti' | n/a | 6 | blok f | 162,50 | 8,55 | 1680 | 2840 | 0,17 | 1,22 | 5,2 | prvobitno | trdnina |
67 | Ho | Holmij | novolatinsko Holmia, 'Stockholm' | n/a | 6 | blok f | 164,93 | 8,795 | 1734 | 2993 | 0,165 | 1,23 | 1,3 | prvobitno | trdnina |
68 | Er | Erbij | Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, iterbij | n/a | 6 | blok f | 167,26 | 9,066 | 1802 | 3141 | 0,168 | 1,24 | 3,5 | prvobitno | trdnina |
69 | Tm | Tulij | Tule, staroveško ime za nepotrjeno lokacijo na severu | n/a | 6 | blok f | 168,93 | 9,321 | 1818 | 2223 | 0,16 | 1,25 | 0,52 | prvobitno | trdnina |
70 | Yb | Iterbij | Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, erbij | n/a | 6 | blok f | 173,05 | 6,965 | 1097 | 1469 | 0,155 | 1,1 | 3,2 | prvobitno | trdnina |
71 | Lu | Lutecij | latinsko Lutetia, 'Pariz' | 3 | 6 | blok d | 174,97 | 9,84 | 1925 | 3675 | 0,154 | 1,27 | 0,8 | prvobitno | trdnina |
72 | Hf | Hafnij | novolatinsko Hafnia, 'København' (iz danske havn, 'pristanišče') | 4 | 6 | blok d | 178,49 | 13,31 | 2506 | 4876 | 0,144 | 1,3 | 3 | prvobitno | trdnina |
73 | Ta | Tantal | kralj Tantal, iz grške mitologije; glej tudi niobij | 5 | 6 | blok d | 180,95 | 16,654 | 3290 | 5731 | 0,14 | 1,5 | 2 | prvobitno | trdnina |
74 | W | Volfram | prevzeto iz nemške Wolfram, zloženke iz Wolf 'volk' in srednjevisoke nemščine rām 'prašna umazanija, saje, rja'[6] | 6 | 6 | blok d | 183,84 | 19,25 | 3695 | 5828 | 0,132 | 2,36 | 1,3 | prvobitno | trdnina |
75 | Re | Renij | latinsko Rhenus, 'Ren' | 7 | 6 | blok d | 186,21 | 21,02 | 3459 | 5869 | 0,137 | 1,9 | 7×10−4 | prvobitno | trdnina |
76 | Os | Osmij | grško osmḗ, 'smrad' | 8 | 6 | blok d | 190,23 | 22,61 | 3306 | 5285 | 0,13 | 2,2 | 0,002 | prvobitno | trdnina |
77 | Ir | Iridij | prevzeto prek angleške, francoske iridium, nemške Iridium iz novolatinske iridium, iz grške ī̃ris 'mavrica' | 9 | 6 | blok d | 192,22 | 22,56 | 2719 | 4701 | 0,131 | 2,20 | 0,001 | prvobitno | trdnina |
78 | Pt | Platina | prevzeto po zgledu nemške Platin, 'star', izpeljanka iz španske plata 'srebro' | 10 | 6 | blok d | 195,08 | 21,46 | 2041,4 | 4098 | 0,133 | 2,28 | 0,005 | prvobitno | trdnina |
79 | Au | Zlato | Slovenska beseda: staroslovansko zlatъ 'zlat' · Simbol Au izhaja iz latinske aurum |
11 | 6 | blok d | 196,97 | 19,282 | 1337,33 | 3129 | 0,129 | 2,54 | 0,004 | prvobitno | trdnina |
80 | Hg | Živo srebro | Dobesedni prevod latinske argentum vīvum (iz argentum 'srebro', vīvus 'živ') | 12 | 6 | blok d | 200,59 | 13,5336 | 234,43 | 629,88 | 0,14 | 2,00 | 0,085 | prvobitno | kapljevina |
81 | Tl | Talij | grško thallós, 'zeleni poganjek ali vejica' | 13 | 6 | blok p | 204,38 | 11,85 | 577 | 1746 | 0,129 | 1,62 | 0,85 | prvobitno | trdnina |
82 | Pb | Svinec | cerkvenoslovansko svinьcь · simbol Pb je izpeljan iz latinske plumbum |
14 | 6 | blok p | 207,2 | 11,342 | 600,61 | 2022 | 0,129 | 1,87 (2+) 2,33 (4+) |
14 | prvobitno | trdnina |
83 | Bi | Bizmut | prevzeto iz nemške Wismut, iz weiß Masse 'bela masa' | 15 | 6 | blok p | 208,98 | 9,807 | 544,7 | 1837 | 0,122 | 2,02 | 0,009 | prvobitno | trdnina |
84 | Po | Polonij | latinsko Polonia, 'Poljska' (domovina Marie Curie) | 16 | 6 | blok p | [209][a] | 9,32 | 527 | 1235 | – | 2,0 | 2×10−10 | iz razpada | trdnina |
85 | At | Astat | grško ástatos, 'nestabilnost' | 17 | 6 | blok p | [210] | 7 | 575 | 610 | – | 2,2 | 3×10−20 | iz razpada | trdnina |
86 | Rn | Radon | radijeva emanacija, originalno iz imena izotopa Radon-222 | 18 | 6 | blok p | [222] | 0,00973 | 202 | 211,3 | 0,094 | 2,2 | 4×10−13 | iz razpada | plin |
87 | Fr | Francij | Francija, domovina odkriteljice Marguerite Perey | 1 | 7 | blok s | [223] | 1,87 | 281 | 890 | – | >0,79[7] | ~ 1×10−18 | iz razpada | trdnina |
88 | Ra | Radij | francosko radium, kar je izpeljano iz latinske radiāre 'sevati' | 2 | 7 | blok s | [226] | 5,5 | 973 | 2010 | 0,094 | 0,9 | 9×10−7 | iz razpada | trdnina |
89 | Ac | Aktinij | grško aktís, 'žarek' | n/a | 7 | blok f | [227] | 10,07 | 1323 | 3471 | 0,12 | 1,1 | 5,5×10−10 | iz razpada | trdnina |
90 | Th | Torij | Thor, skandinavski bog groma | n/a | 7 | blok f | 232,04 | 11,72 | 2115 | 5061 | 0,113 | 1,3 | 9,6 | prvobitno | trdnina |
91 | Pa | Protaktinij | Proto- (grško prôtos, 'prvi, prej') + aktinij, ker je aktinij proizvod radioaktivnega razpada protaktinija | n/a | 7 | blok f | 231,04 | 15,37 | 1841 | 4300 | – | 1,5 | 1,4×10−6 | iz razpada | trdnina |
92 | U | Uran | Uran, sedmi planet Osončja | n/a | 7 | blok f | 238,03 | 18,95 | 1405,3 | 4404 | 0,116 | 1,38 | 2,7 | prvobitno | trdnina |
93 | Np | Neptunij | Neptun, osmi planet Osončja | n/a | 7 | blok f | [237] | 20,45 | 917 | 4273 | – | 1,36 | ≤ 3×10−12 | iz razpada | trdnina |
94 | Pu | Plutonij | pritlikavi planet Pluton, deveti planet Osončja v času odkritja elementa | n/a | 7 | blok f | [244] | 19,84 | 912,5 | 3501 | – | 1,28 | ≤ 3×10−11 | iz razpada | trdnina |
95 | Am | Americij | Amerika, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji evropija | n/a | 7 | blok f | [243] | 13,69 | 1449 | 2880 | – | 1,13 | – | umetno | trdnina |
96 | Cm | Kirij | Pierre Curie in Marie Curie, francoska fizika in kemika | n/a | 7 | blok f | [247] | 13,51 | 1613 | 3383 | – | 1,28 | – | umetno | trdnina |
97 | Bk | Berkelij | Berkeley, Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen | n/a | 7 | blok f | [247] | 14,79 | 1259 | 2900 | – | 1,3 | – | umetno | trdnina |
98 | Cf | Kalifornij | Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen laboratoriju LBNL | n/a | 7 | blok f | [251] | 15,1 | 1173 | (1743)[b] | – | 1,3 | – | umetno | trdnina |
99 | Es | Ajnštajnij | Albert Einstein, nemški fizik | n/a | 7 | blok f | [252] | 8,84 | 1133 | (1269) | – | 1,3 | – | umetno | trdnina |
100 | Fm | Fermij | Enrico Fermi, italijanski fizik | n/a | 7 | blok f | [257] | (9,7)[b] | (1125)[8] (1800)[9] |
– | – | 1,3 | – | umetno | neznana faza |
101 | Md | Mendelevij | Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in izumitelj, ki je predlagal periodni sistem elementov | n/a | 7 | blok f | [258] | (10,3) | (1100) | – | – | 1,3 | – | umetno | neznana faza |
102 | No | Nobelij | Alfred Nobel, švedski kemik in inženir | n/a | 7 | blok f | [259] | (9,9) | (1100) | – | – | 1,3 | – | umetno | neznana faza |
103 | Lr | Lavrencij | Ernest Lawrence, ameriški fizik | 3 | 7 | blok d | [266] | (15,6) | (1900) | – | – | 1,3 | – | umetno | neznana faza |
104 | Rf | Raderfordij | Ernest Rutherford, novozelandski kemik in fizik | 4 | 7 | blok d | [267] | (23,2) | (2400) | (5800) | – | – | – | umetno | neznana faza |
105 | Db | Dubnij | Dubna, Rusija, kjer so element odkrili v laboratoriju JINR | 5 | 7 | blok d | [268] | (29,3) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
106 | Sg | Siborgij | Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik | 6 | 7 | blok d | [269] | (35,0) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
107 | Bh | Borij | Niels Bohr, danski fizik | 7 | 7 | blok d | [270] | (37,1) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
108 | Hs | Hasij | 8 | 7 | blok d | [269] | (40,7) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza | |
109 | Mt | Majtnerij | Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka | 9 | 7 | blok d | [278] | (37,4) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
110 | Ds | Darmštatij | Darmstadt, Nemčija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih GSI | 10 | 7 | blok d | [281] | (34,8) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
111 | Rg | Rentgenij | Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik | 11 | 7 | blok d | [282] | (28,7) | – | – | – | – | – | umetno | neznana faza |
112 | Cn | Kopernicij | Nikolaj Kopernik, poljski astronom | 12 | 7 | blok d | [285] | (14,0) | (283) | (340)[b] | – | – | – | umetno | neznana faza |
113 | Nh | Nihonij | japonsko Nihon, 'Japonska' (kjer je bil element prvič umetno ustvarjen) v laboratorijih Riken | 13 | 7 | blok p | [286] | (16) | (700) | (1400) | – | – | – | umetno | neznana faza |
114 | Fl | Flerovij | Laboratorij za jedrske reakcije Flerov, del JINR, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen; poimenovan po Georgiju Nikolajeviču Fljorovu, ruskem fiziku | 14 | 7 | blok p | [289] | (9,928) | (200)[b] | (380) | – | – | – | umetno | neznana faza |
115 | Mc | Moskovij | Moskovska oblast, Rusija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih JINR | 15 | 7 | blok p | [290] | (13,5) | (700) | (1400) | – | – | – | umetno | neznana faza |
116 | Lv | Livermorij | Lawrence Livermore National Laboratory v Livermore, Kalifornija | 16 | 7 | blok p | [293] | (12,9) | (700) | (1100) | – | – | – | umetno | neznana faza |
117 | Ts | Tenes | Tennessee, ZDA, kjer se nahaja Oak Ridge National Laboratory | 17 | 7 | blok p | [294] | (7,2) | (700) | (883) | – | – | – | umetno | neznana faza |
118 | Og | Oganeson | Jurij Oganesjan, armenski fizik | 18 | 7 | blok p | [294] | (7) | (325) | (450) | – | – | – | umetno | neznana faza |
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Standardna atomska teža
- '1,008', regular notation: conventional, abridged value (Table 2, Table 3)
- '[97]', [ ] notation: massnumber of most stable isotope
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Vrednosti v ( ) oklepajih so predvidevanja
- ↑ Gostota (viri)
- ↑ Tališče v kelvinih (K) (viri)
- ↑ Vrelišče v kelvinih (K) (viri)
- ↑ Toplotna kapaciteta (viri)
- ↑ Elektronegativnost po Paulingu (viri)
- ↑ Pogostost elementov v zemeljski skorji
- ↑ Prvobitno (=izvor iz Zemlje), iz razpada ali umetno
- ↑ Faza pri standardnem stanju (25 °C [77 °F], 100 kPa)
- ↑ Helijevo tališče: helium does not solidify at a pressure of 1 bar (0,99 atm). Helium can only solidify at pressures above 25 atmosphere, which corresponds to a melting point of absolute zero (0 K).
- ↑ Arzen: element sublimes at one atmosphere of pressure.
Uporabljeno v člankuSeznam kemijskih elementov § Seznam.
Properties and parameters
[uredi kodo]- Element
- atomic number (Z)
- Symbol
|symbol=
- name (wikilink)
- Etymology
|etymology=
|etymology-symbol=
; used when symbol is not obvious (like "Hg")
- Group
- Period
- Block
- Standard atomic weight
- Density
|density=
- Melting point in kelvin
|mpK=
- Boiling point in kelvin
|bpK=
- Specific heat capacity
|heatcapacity=
- Electronegativity
|elnegativity=
- Abundance in Earth's crust
|abundance=
- Occurrence
- Phase
Columns (properties) that have no parameter are read from the § element data lists
A parameter (property) can have a footnote added like |density-fn={{efn-la|name=prediction}}
When the value has ( )-bracket-notation, use input like {{val|1.23|p=(|s=)}}
Footnotes
[uredi kodo]| {{efn-la|name=saw}} | {{efn-la|name=prediction}} | {{efn-la|name=density}} | {{efn-la|name=mp}} | {{efn-la|name=bp}} | {{efn-la|name=heatcapacity}} | {{efn-la|name=abundance}} | {{efn-la|name=origin}} | {{efn-la|name=phase}} | {{efn-la|name=helium}} | {{efn-la|name=arsenic}}
Technical background
[uredi kodo]- {{efn-la}}
See also
[uredi kodo]- {{List of chemical elements/2020}} -- compare OLD and NEW table (1 July 2021)
- :de:Etymologische_Liste_der_chemischen_Elemente
- British English with Oxford and IUPAC spelling (established)
- ↑ »Periodic Table – Royal Society of Chemistry«. www.rsc.org (v angleščini).
- ↑ »Online Etymology Dictionary«. etymonline.com (v angleščini).
- ↑ »Slovenski etimološki slovar (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
- ↑ »Sinonimni slovar slovenskega jezika (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
- ↑ »beryl«. Merriam-Webster. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2013. Pridobljeno 27. januarja 2014.
- ↑ van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten«. Elementymology & Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010.
- ↑ Originally assessed as 0,7 by Pauling but never revised after other elements' electronegativities were updated for precision. Predicted to be higher than that of caesium.
- ↑ Konings, Rudy J.M.; Beneš, Ondrej. »The Thermodynamic Properties of the 𝑓-Elements and Their Compounds. I. The Lanthanide and Actinide Metals«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. doi:10.1063/1.3474238.
- ↑ »Fermium«. RSC.